1.–3. a) Kakšno je bilo stanje Jehovovega ljudstva, ko je Zaharija začel prerokovati? b) Zakaj je Jehova prosil svoje ljudstvo, naj se vrne k njemu?

ZVITEK, ki leti, ženska, zaprta v posodi, in dve ženski, ki letita s perutmi, kakršne ima štorklja – takšne dramatične podobe najdemo v Zaharijevi knjigi. (Zah. 5:1, 7–9) Zakaj je Jehova dal ta osupljiva videnja svojemu preroku? Kakšno je bilo stanje Izraelcev v tistem času? Kako se Zaharijev zapis teh videnj tiče nas danes?

² Leto 537 pr. n. št. je bilo za Jehovove posvečene služabnike leto veselja. Po dolgih 70 letih ujetništva so bili osvobojeni iz Babilona. Polni začetnega navdušenja so se lotili obnove pravega čaščenja v Jeruzalemu. Leta 536 pr. n. št. so položili temelje za tempelj. Takrat je ljudstvo »glasno vpilo, tako da se je vpitje slišalo daleč naokrog«. (Ezra 3:10–13) Toda kaj kmalu se je njihovemu gradbenemu projektu začelo vedno bolj nasprotovati. Številne težave so ljudem vzele  pogum, zato so nehali graditi tempelj ter so se raje posvetili gradnji svojih domov in obdelovanju polj. Šestnajst let kasneje je bila gradnja Jehovovega templja na mrtvi točki. Božje služabnike je bilo treba spomniti, naj se vrnejo k Jehovu in naj nehajo postavljati svoje želje na prvo mesto. Jehova je želel, da se vrnejo k njemu in ga spet neustrašno in iz vsega srca častijo.

³ Bog je svojim služabnikom želel pomagati, da se spomnijo, zakaj jih je sploh osvobodil iz Babilona, zato jim je leta 520 pr. n. št. poslal preroka Zaharija. Že samo ime Zaharija, ki pomeni »Jehova se je spomnil«, jim je lahko v misli priklicalo pomembno resnico. Bog se jih je še vedno spominjal, čeprav so oni že pozabili, kako jih je rešil. (Beri Zaharija 1:3, 4.) Ljubeče jim je zagotovil, da jim bo pomagal obnoviti čisto čaščenje, obenem pa jih je tudi odločno posvaril, da ne bo trpel čaščenja s polovičnim srcem. Poglejmo sedaj, kako je Jehova z Zaharijevim šestim in sedmim videnjem spodbudil svoje služabnike k dejanjem. In kaj se lahko mi danes naučimo od teh videnj?

4. Kaj Zaharija vidi v šestem videnju in kaj pomeni to, da je zvitek popisan na obeh straneh? (Glej prvo sliko pri naslovu.)

⁴ Peto poglavje knjige Zaharija se začne z nenavadnim videnjem. (Beri Zaharija 5:1, 2.) Zaharija vidi, kako po zraku leti zvitek, ki je skoraj devet metrov dolg in štiri metre in pol širok! Zvitek je razvit, pripravljen za branje. Vsebuje sporočilo obsodbe, zapisano na obeh straneh. (Zah. 5:3) Ponavadi so pisali samo na eno stran zvitka, zato je sporočilo tega zvitka očitno tehtno in resno.

5., 6. Kako Jehova gleda na kakršno koli krajo?

⁵ Beri Zaharija 5:3, 4. Čeprav smo pred Jehovom vsi odgovorni za svoja dejanja, je ljudstvo, ki nosi njegovo ime, še toliko bolj. Kdor ljubi Boga, se zaveda, da bi z vsako obliko kraje »blatil ime svojega Boga«. (Preg. 30:8, 9) Ne glede na motiv ali na to, kako opravičljiva bi glede na okoliščine utegnila biti kraja, tat postavi pohlepne želje pred Boga, saj gmotnemu imetju pripiše preveliko vrednost. Podcenjuje Božji zakon ter prezira Jehova in njegovo ime, kot če bi bil brez moči ali nepomemben.

⁶ Ali si v Zahariju 5:3, 4 opazil, da bo »prekletstvo [. . .] prišlo [. . .] v hišo tatu« in se bo nastanilo »v njegovi hiši ter jo uničilo«? Zapahi in ključavnice ne morejo obvarovati pred Jehovovo obsodbo. Ta lahko prodre v vsak skrit prostor in razkrije napačna dejanja med Jehovovim ljudstvom. Posameznik lahko spretno prikriva krajo pred oblastmi, delodajalcem, starešinami ali starši, vendar je ne more prikriti pred Bogom, ki zagotavlja, da bo vsaka kraja razodeta. (Heb. 4:13) Zelo poživljajoče je biti z ljudmi, ki nenehno pazijo, da so pošteni »v vsem«! (Heb. 13:18)

7. Kako lahko ubežimo prekletstvu zvitka, ki leti?

⁷ Vsaka oblika kraje žali Jehova. V čast nam je, da živimo po Jehovovih visokih moralnih merilih in da s svojim vedenjem v nobenem pogledu ne sramotimo Jehovovega imena. Tako bomo lahko ubežali Jehovovi obsodbi zoper tiste, ki namerno kršijo Božji zakon.

8.–10. a) Kaj je prisega? b) Katero prisego je prelomil kralj Zedekija?

⁸ Sporočilo, zapisano na zvitku, ki leti, nadalje prinaša svarilo vsakomur, »ki  po krivem prisega pri« Božjem imenu. (Zah. 5:4) S prisego posameznik zagotovi, da je nekaj res, ali pa slovesno obljubi, da bo kaj storil oziroma da česa ne bo storil.

⁹ Prisegati pri Jehovovem imenu je nekaj zelo resnega. To se naučimo iz tega, kar se je zgodilo zadnjemu kralju, ki je zasedel prestol v Jeruzalemu. Zedekija je prisegel pri Jehovu, da bo zvest podložnik babilonskemu kralju. Toda Zedekija je prelomil svojo prisego. Zato ga je Jehova takole obsodil: »Kakor res živim, [. . .] tam, kjer prebiva kralj, ki je postavil za kralja tistega, ki je zaničeval prisego in prelomil zavezo, pri njem v Babilonu bo umrl.« (Ezek. 17:16)

¹⁰ Kralj Zedekija je prisegel pri Božjem imenu, zato je Jehova od njega pričakoval, da bo živel skladno z dano prisego. (2. krn. 36:13) Toda Zedekija se je obrnil na Egipt, da bi se osvobodil babilonskega jarma, a brez uspeha. (Ezek. 17:11–15, 17, 18)

11., 12. a) Katera je najpomembnejša zaobljuba, ki jo izrečemo? b) Kako bi morala posvetitvena zaobljuba vplivati na naše vsakodnevno življenje?

¹¹ Jehova je pozoren tudi na naše obljube in jih jemlje resno. Če želimo, da bi nas odobraval, moramo živeti skladno z njimi. (Ps. 76:11) Od vseh obljub, ki jih damo, je najpomembnejša tista, ki jo izrečemo, ko se posvetimo Jehovu. Posvetitev je slovesna zaobljuba, da bomo Jehovu služili brezpogojno.

¹² Kako lahko dokažemo, da živimo v skladu s svojo posvetitveno zaobljubo? Naš odziv v preizkušnjah, tako večjih kot manjših, bi moral pokazati, da resno jemljemo zaobljubo, da bomo hvalili Jehova »dan za dnem«. (Ps. 61:8)  Recimo, da kdo na delovnem mestu ali v šoli flirta z nami. Ali vidimo v tem priložnost, da pokažemo veselje do Jehovovih poti, tako da se upremo takšnemu zapeljevanju? (Preg. 23:26) Morda živimo v versko razdeljenem domu. Ali prosimo Jehova, naj nam pomaga vesti se krščansko, tudi če se nihče v družini ne trudi glede tega? Ali se vsak dan v molitvi obračamo k našemu ljubečemu nebeškemu Očetu in se mu zahvaljujemo za vodstvo in ljubezen? Ali si vzamemo čas za dnevno branje Svetega pisma? Ali nismo pravzaprav obljubili, da bomo vse to delali? Pri tem gre za poslušnost. Če smo povsem zaposleni s teokratičnimi dejavnostmi, pokažemo, da imamo radi Jehova in smo mu zares vdani. Naše čaščenje Jehova je način življenja, ne pa zgolj neka formalnost. Če živimo skladno s svojo zaobljubo, nam to samo koristi, saj se nam zaradi zvestobe obeta varna prihodnost. (5. Mojz. 10:12, 13)

13. Kaj se lahko naučimo od Zaharijevega šestega videnja?

¹³ Zaharijevo šesto videnje nam pomaga razumeti, da se tisti, ki imajo radi Jehova, ne smejo zapletati v nobeno obliko kraje niti ne smejo prelomiti svojih obljub. Poleg tega smo videli, da Jehova ni obupal nad Izraelci, čeprav so ti zagrešili veliko napak. Razumel je, s kakšnim pritiskom so se spoprijemali zaradi sovražnikov, ki so jih obkrožali. Jehova nam daje zgled, s tem da se drži svojih obljub, in pomagal nam bo, da bomo tudi mi živeli skladno s tem, kar obljubimo. Med drugim nam pomaga tako, da nam vliva upanje, da bo kmalu naredil konec vsej hudobiji na zemlji. To svetlo upanje zagotavlja naslednje Zaharijevo videnje.

14., 15. a) Kaj Zaharija vidi v sedmem videnju? (Glej drugo sliko pri naslovu.) b) Kaj predstavlja ženska v merniku ter zakaj je zaprta in zapečatena v posodo?

¹⁴ Zahariju za tem, ko vidi zvitek, ki leti, angel reče, naj povzdigne oči. Kaj bo odkrilo sedmo videnje? Zaharija vidi, da prihaja posoda, imenovana »mernik«. (Beri Zaharija 5:5–8.) Ta srednje velika posoda ima »okrogli svinčeni pokrov«. Ko se pokrov vzdigne, Zaharija vidi, da v posodi sedi »neka ženska«. Angel pojasni, da je ta ženska »Hudobnost«. Zamisli si, kako je Zaharija zgrožen, ko vidi, da se ženska skuša splaziti iz posode, v kateri je zaprta! Angel hitro ukrepa. Žensko potisne nazaj v posodo, to pa zapečati s težkim pokrovom. Kaj to pomeni?

¹⁵ Ta del videnja poudarja dejstvo, da Jehova ne bo trpel nikakršne hudobnosti med svojim ljudstvom. Poskrbel bo, da se ne bo širila in da bo hitro odstranjena. (1. Kor. 5:13) Angel nam to zagotavlja s tem, da svinčeni pokrov vrže nazaj na posodo.

16. a) Kaj Zaharija vidi, da se zgodi z mernikom? (Glej tretjo sliko pri naslovu.) b) Kam ženski s perutmi neseta mernik?

¹⁶ Nato se na prizorišču pojavita dve ženski z močnimi perutmi, kakršne ima štorklja. (Beri Zaharija 5:9–11.) Ti ženski se zelo razlikujeta od ženske v posodi! S svojimi močnimi perutmi se spustita in vzdigneta posodo, v kateri je »Hudobnost«. Kam jo neseta? Hudobnost odložita »v šinársko deželo« oziroma Babilon. Toda zakaj sta posodo odnesli v Babilon?

17., 18. a) Zakaj je Šinar »primerno mesto« za »Hudobnost«? b) Kaj naj bi bili odločeni glede hudobnosti?

 ¹⁷ Za Izraelce v Zaharijevem času je bil Šinar primerno mesto, kjer naj bi bila Hudobnost zaprta. Zaharija in drugi Judje so lahko potrdili, da je bil v njihovem času Babilon kraj hudobnosti. Ker so odrasli v mestu, polnem pokvarjenosti in malikovalstva, so si morali vsak dan močno prizadevati, da so se upirali duhu poganskega sveta. Kakšno olajšanje jim je moralo to videnje prinesti – zagotavljalo je, da bo Jehova svoje čaščenje ohranjal čisto!

¹⁸ Poleg tega je videnje Jude spomnilo, da so tudi sami odgovorni ohranjati čaščenje Jehova čisto. Hudobnost se ne sme prikrasti med Jehovovo ljudstvo in prebivati med njim. Kaj takega ji tudi ne bo dovoljeno. Zatem ko nas je Jehova privedel v svojo čisto organizacijo, kjer čutimo ljubezen in zaščito, imamo tudi sami odgovornost, da jo pomagamo ohranjati čisto. Ali želimo ohraniti organizacijo čisto? Hudobnost v kakršni koli obliki ne spada v naš duhovni raj.

19. Kaj dramatični Zaharijevi videnji pomenita za nas danes?

¹⁹ Zaharijevo šesto in sedmo videnje sta v streznjujoče opozorilo vsem, ki vztrajno počenjajo to, kar je slabo. Sta tudi opomin, da Jehova ne trpi napačnega ravnanja. Kot njegovi iskreni častilci moramo zares sovražiti hudobnost. Poleg tega nam je naš nebeški Oče s tema videnjema dal ljubeče zagotovilo. Če se marljivo trudimo živeti tako, da nam je Bog naklonjen in nas ščiti, bomo ubežali prekletstvu, ki prinaša smrt. Jehova nas bo z veseljem blagoslovil. Vse naše prizadevanje, da v svetu, polnem hudobnosti, ostanemo čisti, bo poplačano. Bodimo prepričani, da nam z Jehovovo pomočjo lahko uspe! Kako pa lahko z gotovostjo vemo, da bo pravo čaščenje zmagalo v tem brezbožnem svetu? Katero zagotovilo imamo, da bo Jehova zaščitil svojo organizacijo, medtem ko se približuje velika stiska? O tem bomo razpravljali v naslednjem članku.