Angleški Stražni stolp, 1. januar 1918, se je začel z besedami: »Kaj bo prineslo leto 1918?« V Evropi je še vedno besnela velika vojna, toda videti je bilo, da se zaradi dogodkov, ki so se zvrstili na začetku leta, Preučevalcem Biblije in svetu na splošno obetajo dobre stvari.

Predsednik Woodrow Wilson je 8. januarja 1918 v govoru kongresu Združenih držav Amerike predstavil 14 točk, za katere je menil, da so nujne za dosego »pravičnega in trajnega miru«. Predlagal je javno diplomacijo med narodi, zmanjšanje oborožitve in ustanovitev »splošnega združenja narodov«, ki naj bi koristilo »tako velikim kot majhnim državam«. Njegovih »14 točk« se je kasneje uporabilo pri ustanovitvi Društva narodov in dogovarjanju glede Versajske pogodbe, s čimer se je navsezadnje končala velika vojna.

Kljub nemirom preteklega leta * je bilo videti, da se tudi za Preučevalce Biblije na obzorju riše mir, kar so dokazovali dogodki na letni skupščini družbe Watch Tower Bible and Tract Society.

Na tej letni skupščini, ki je potekala 5. januarja 1918, je nekaj vplivnih bratov, ki so bili že pred tem odpuščeni iz Betela, skušalo pridobiti nadzor nad organizacijo. Zvesti potujoči nadzornik Richard Barber je skupščino začel z molitvijo. Po poročilu o tem, kako je v preteklem letu potekalo delo, so sledile vsakoletne volitve direktorjev. Brat Barber je za direktorje predlagal Josepha Rutherforda in še šest bratov. Nato je odvetnik, ki je zastopal nasprotnike, predlagal sedem drugih moških, med katerimi so bili tudi posamezniki, ki so bili odpuščeni iz Betela. Bili so poraženi. Velika večina delničarjev je za direktorje izvolila brata Rutherforda in šest drugih zvestih bratov.

Številni bratje, ki so bili navzoči, so tej skupščini rekli »najbolj blagoslovljeno zborovanje, ki so ga kdaj obiskali«. Toda njihovo veselje je bilo kratkotrajno.

Preučevalci Biblije so kar nekaj mesecev razdeljevali knjigo The Finished Mystery (Dopolnjena skrivnost). Odkritosrčni bralci so se na resnice, ki so bile v njej zapisane, odzvali pozitivno.

Potujoči nadzornik iz Kanade, Edward Crist, je povedal doživetje zakoncev, ki sta prebrala knjigo The Finished Mystery in sprejela resnico v samo petih tednih! Rekel je: »Oba, mož in žena, sta povsem predana resnici in čudovito napredujeta.«

Neki moški je dobil knjigo in o tem, kar je v njej prebral, takoj govoril s prijatelji. Njeno sporočilo ga je »zadelo«. Takole je povedal: »Hodil sem po Tretji aveniji [in] v ramo me je zadelo nekaj, za kar sem mislil, da je opeka, toda, ojoj, bila je knjiga The Finished Mystery. Prinesel sem jo domov in vso prebral. [. . .] Kasneje sem izvedel, da je neki duhovnik [. . .] v besu vrgel knjigo skozi okno [. . .]. Trdno sem prepričan, da je s tem enim dejanjem  spreobrnil k živemu upanju več ljudi kot s katerim koli drugim dejanjem v svojem življenju. [. . .] Zaradi duhovnikovega srda zdaj hvalimo Boga.«

Vendar duhovnikov odziv ni bil osamljen primer. Vladni uradniki v Kanadi so 12. februarja 1918 knjigo prepovedali, češ da so v njej uporniške in protivojne izjave. Kmalu zatem so vladni uradniki v Združenih državah storili enako. Vladni agenti so preiskali Betel in pisarne v Pensilvaniji in Kaliforniji, saj so skušali najti dokaze proti vodilnim članom organizacije. Ameriško ministrstvo za pravosodje je 14. marca 1918 prepovedalo knjigo The Finished Mystery. Trdilo je, da se s tiskanjem in razdeljevanjem te knjige ovirajo vojna prizadevanja, s čimer se krši zakon o vohunjenju.

Ministrstvo za pravosodje je 7. maja 1918 pridobilo nalog za aretacijo več bratov. Aretirani so bili: Giovanni DeCecca, George Fisher, Alexander Macmillan, Robert Martin, Frederick Robison, Joseph Rutherford, William Van Amburgh in Clayton Woodworth. Obtoženi so bili »protizakonitega, naklepnega in namernega izvajanja nepokorščine, spodbujanja k nelojalnosti in zavračanja dolžnosti, ki jo imajo do vojske in vojne mornarice Združenih držav«. Sojenje se je začelo 5. junija 1918, toda skoraj nobenega dvoma ni bilo, da bodo obsojeni. Zakaj?

Generalni tožilec Združenih držav je zakon, ki naj bi ga bratje kršili, in sicer zakon o vohunjenju, imenoval »učinkovito orožje proti propagandi«. Kongres je 16. maja 1918 zavrnil amandma k zakonu o vohunjenju. Ta amandma naj bi ščitil posameznike, ki objavljajo, »kar je resnično, in to iz dobrih motivov in upravičenih razlogov«. Pomemben del njihove razprave je bila knjiga The Finished Mystery. Glede nje v uradnem poročilu kongresa Združenih držav piše: »Eden izmed najnevarnejših primerov tovrstne propagande je knjiga The Finished Mystery [. . .]. Njen edini namen je navesti vojake, da podvomijo o naših ciljih, in spodbuditi [. . .] zavračanje vpoklica v vojsko.«

Porota je 20. junija 1918 osem omenjenih bratov spoznala za krive vseh obtožb. Naslednjega dne je sodnik izrekel obsodbo. Dejal je: »Verska propaganda, ki jo ti obtoženci vneto zagovarjajo in širijo [. . .], predstavlja večjo nevarnost kakor divizija nemške vojske. [. . .] Kazen mora biti stroga.« Dva tedna kasneje so teh osem bratov poslali v zvezno kaznilnico v Atlanti v Georgii s kaznimi od 10 do 20 let.

V tem obdobju so se Preučevalci Biblije spoprijemali s hudim nasprotovanjem. Zvezni preiskovalni urad (FBI) je skrbno preiskal njihovo dejavnost in glede tega napisal na tisoče poročil. Ta  kažejo, da so bili naši soverniki odločeni, da bodo še naprej oznanjevali.

Neki poštni upravnik mesta Orlando v Floridi je v pismu FBI napisal: »[Preučevalci Biblije] hodijo po mestu od hiše do hiše in pridobivajo somišljenike. Večinoma to počnejo ponoči. [. . .] Videti je, da se nočejo upočasniti, in tako vztrajno vznemirjajo ljudi.«

Neki polkovnik z vojnega ministrstva je preiskovalnemu uradu napisal poročilo o dejavnosti Fredericka Franza, ki je bil kasneje član Vodstvenega organa. V poročilu je pisalo: »Frederick Franz [. . .] je zelo dejaven pri prodajanju knjige The Finished Mystery. Prodal je kakih tisoč izvodov.«

Charles Fekel, ki je bil kasneje prav tako član Vodstvenega organa, se je spoprijemal s hudim preganjanjem. Ker je razdeljeval knjigo The Finished Mystery, so ga oblasti aretirale in nadzorovale njegovo osebno pošto. Mesec dni je bil zaprt v Baltimoru v Marylandu in tam so ga označili za »sovražnika iz Avstrije«. Zasliševalcem je pogumno oznanjeval in ob tem imel v mislih Pavlove besede iz 1. Korinčanom 9:16, kjer piše: »Gorje meni, če dobre novice ne bi oznanjal!« *

Preučevalci Biblije so poleg tega, da so goreče oznanjevali, tudi pripravili peticijo za osvoboditev bratov, ki so bili zaprti v Atlanti, in vneto zbirali podpise. Anna Gardner je povedala: »Vedno smo bili aktivni. Ko so bili bratje v zaporu, je bila naša naloga, da zbiramo podpise. Hodili smo od vrat do vrat. Zbrali smo na tisoče podpisov! Ljudem, s katerimi smo se pogovarjali, smo dejali, da so ti moški pravi kristjani in da so po krivici zaprti.«

Med tem težkim obdobjem so pogosto potekala zborovanja, da bi bili bratje in sestre duhovno okrepljeni. V angleškem Stražnem stolpu je pisalo: »Letos smo imeli [. . .] več kot 40 zborovanj. [. . .] Z vseh smo dobili sijajna poročila. V preteklosti so vsa zborovanja potekala pozno poleti ali zgodaj jeseni. Sedaj pa so zborovanja organizirana vsak mesec.«

Odkritosrčni posamezniki so se še vedno odzivali na dobro novico. Na nekem zborovanju v Clevelandu v Ohiu je bilo kakih 1200 prisotnih in 42 posameznikov se je krstilo. Med krstnimi kandidati je bil tudi fant, za katerega je bilo rečeno, da »tako ceni Boga in mu je tako predan, da bi bilo lahko ob njem sram marsikaterega odraslega«.

Leto 1918 se je iztekalo in pred Preučevalci Biblije je bila negotova prihodnost. Nekaj objektov v Brooklynu so prodali, svetovno središče pa so preselili v Pittsburgh v Pensilvaniji. Medtem ko so bili vodilni bratje v zaporu, je bila za 4. januar 1919 načrtovana naslednja letna skupščina delničarjev. Kaj se bo zgodilo?

Naši bratje in sestre so vztrajali v svojem delu. Bili so tako prepričani, da se bodo stvari dobro iztekle, da so za letni stavek za leto 1919 izbrali naslednjo svetopisemsko vrstico: »Nobeno orožje, ki bo narejeno zoper tebe, ne bo uspešno.« (Iza. 54:17) Vse je bilo pripravljeno za dramatičen preobrat, ki bo okrepil njihovo vero in jim vlil moči za pomembno delo, ki jih je čakalo.