S to pogodbo je bila ustanovljena tudi organizacija Društvo narodov. Cilj te organizacije je bil »spodbujati k mednarodnemu sodelovanju ter doseči mednarodni mir in varnost«. Društvo so podpirale številne religije tako imenovanega krščanstva. Zvezni svet Kristusovih cerkva v Ameriki je to organizacijo razglasil za »politični izraz Božjega kraljestva na zemlji«. Svojo podporo Društvu narodov je Zvezni svet pokazal tako, da je na pariško mirovno konferenco poslal svoje delegate. Eden teh delegatov je izjavil, da je ta konferenca »začetek nove dobe v zgodovini sveta«.

Res se je začela nova doba, toda ne zaradi ljudi, ki so bili prisotni na tej mirovni konferenci. Leta 1919 se je pričela nova doba za oznanjevanje, saj je Jehova svojemu ljudstvu dal moč, da oznanjuje kot še nikoli prej. Toda preden se je to zgodilo, so morali Preučevalci Biblije doživeti veliko spremembo.

Vsakoletne volitve direktorjev družbe Watch Tower Bible and Tract Society so potekale v soboto, 4. januarja 1919. Takrat je bil Joseph Rutherford, ki je imel vodilno vlogo med Jehovovim ljudstvom, skupaj s sedmimi drugimi brati po krivici zaprt v Atlanti v ameriški zvezni državi Georgia. Zato se je postavilo vprašanje: Ali naj bi brate, ki so bili v zaporu, ponovno izvolili za direktorje ali pa naj bi jih zamenjali?

Brata Rutherforda, ki je bil v zaporu, je skrbelo za prihodnost organizacije. Vedel je, da so nekateri bratje menili, da bi bilo boljše, če za predsednika izvolijo nekoga drugega. Zato je prisotnim na teh volitvah napisal pismo, v katerem je za predsednika predlagal Evanderja Cowarda. Rutherford je brata Cowarda opisal kot »mirnega«, »preudarnega« in »predanega Gospodu«. Vendar so številni bratje želeli drugačno  rešitev, in sicer da prestavijo volitve za šest mesecev. S tem so se strinjali tudi odvetniki, ki so zastopali brate v zaporu. Med razpravo je ozračje postalo zelo napeto.

Nato pa se je zgodilo nekaj, kar je po besedah brata Richarda Barberja povsem pomirilo napetost. Med prisotnimi je neki brat spregovoril in rekel: »Nisem pravnik in ne poznam zakonov, vem pa, kaj govori zakon o zvestobi. Zvestoba je nekaj, kar zahteva Bog. In svojo zvestobo Bogu lahko najbolje pokažemo tako, da imamo volitve in za predsednika ponovno izvolimo brata Rutherforda.« (Ps. 18:25)

Brat Macmillan, ki je bil tudi v zaporu, se spominja, da je naslednji dan brat Rutherford potrkal na steno njegove celice in rekel: »Iztegni ven svojo roko.« Nato mu je v roko dal telegram. Macmillan je videl kratko sporočilo in takoj vedel, kaj pomeni. Sporočilo se je glasilo: »RUTHERFORD WISE VAN BARBER ANDERSON BULLY IN SPILL PREDSEDNIK PRVI TRIJE VODILNI RADI VAS IMAMO.« To je pomenilo, da so bili vsi direktorji ponovno izvoljeni in da so bili Joseph Rutherford, Charles Wise in William Van Amburgh izvoljeni za funkcije predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika. Torej je bil brat Rutherford še naprej predsednik.

Medtem ko je bilo osem bratov v zaporu, so zvesti Preučevalci Biblije zbirali podpise za peticijo, da bi te brate izpustili. Ti pogumni bratje in sestre so zbrali več kot 700.000 podpisov. V sredo, 26. marca 1919, preden je bila peticija oddana, so bili brat Rutherford in drugi odgovorni bratje izpuščeni.

Brat Rutherford je za vse, ki so ga sprejeli ob prihodu domov, imel govor. Rekel je: »Prepričan sem, da nas je preizkušnja, ki smo jo prestali, zgolj pripravila na težje čase. [...] Niste se borili za to, da bi vaše brate izpustili iz zapora. To je bilo le nekaj postranskega. [...] Borili ste se, da bi oslavili Jehova, in zato ste prejeli čudovite blagoslove.«

Okoliščine, povezane s sodbo naših bratov, morda nakazujejo na to, da je dogodke vodil Jehova. Pritožbeno sodišče je 14. maja 1919 razsodilo: »Obtoženim se v tem primeru ni [...] nepristransko sodilo, do česar so bili upravičeni, zato je obsodba razveljavljena.« Bratje so bili obtoženi hudega zločina in ta obsodba bi ostala v njihovi kazenski evidenci, če bi jih zgolj oprostili oziroma bi jim zaporno kazen samo zmanjšali. Nadaljnjih obtožb ni bilo. Zato je sodnik Rutherford še naprej ustrezal pogojem, da je pravno zastopal Jehovovo ljudstvo na  ameriškem vrhovnem sodišču. To je po izpustitvi iz zapora delal še velikokrat.

»Nismo želeli sedeti brez dela, zapravljati časa in čakati, da nas Gospod vzame v nebesa,« je rekel brat Macmillan. »Spoznali smo, da moramo nekaj storiti, da bi ugotovili, kaj Gospod zares želi.«

Toda bratje v Betelu niso mogli takoj nadaljevati dela, ki so ga opravljali že več let. Zakaj ne? Ker so bile med tem, ko so bili vodilni bratje v zaporu, vse tiskarske plošče uničene. To je brate zelo potrlo in nekateri so se spraševali, ali je s tem oznanjevanja konec.

Ali je sploh še koga zanimalo sporočilo o Kraljestvu, ki so ga razglašali Preučevalci Biblije? Da bi dobili odgovor na to vprašanje, se je brat Rutherford odločil, da bo imel predavanje. Povabljeni so bili vsi. Brat Macmillan je rekel: »Če nihče ne pride na ta shod, bomo vedeli, da se je oznanjevanje končalo.«

Čeprav je bil brat Rutherford zelo bolan, je v soboto, 4. maja 1919, imel v Los Angelesu predavanje z naslovom »Upanje za zatirano človeštvo«. Bilo je približno 3500 prisotnih, na stotine ljudi pa so morali odsloviti, ker ni bilo dovolj prostora. Naslednji dan je prišlo še 1500 ljudi. Bratje so dobili odgovor – ljudje so se zanimali.

To, kar so bratje storili za tem, vpliva na oznanjevanje Jehovovih prič vse do danes.

V Stražnem stolpu, 1. avgust 1919, je bilo objavljeno, da bo v začetku septembra v Cedar Pointu v Ohiu potekalo zborovanje. »Vsi so želeli biti prisotni,« se  spominja Clarence Beaty, mladi Preučevalec Biblije iz Misurija. Tega zborovanja se je udeležilo več kot 6000 bratov in sester, kar je precej večje število, kot so ga pričakovali. Zborovanje je bilo še bolj vznemirljivo, saj se je več kot 200 posameznikov krstilo v bližnjem jezeru Erie.

Brat Rutherford je peti dan zborovanja, 5. septembra 1919, v svojem govoru z naslovom »Nagovor sodelavcem« objavil izid nove revije Zlati vek. * V tej reviji naj bi »objavljali pomembne novice in svetopisemske razlage, zakaj prihaja do velikih dogodkov«.

Vsi Preučevalci Biblije so bili spodbujeni, naj pogumno oznanjujejo s to novo publikacijo. V pismu je bilo pojasnjeno, kako naj bi se delo organiziralo: »Vsak posvečen [krščen] posameznik naj si zapomni, da je velika čast služiti Bogu, in naj že sedaj naredi vse, kar lahko, da bi sodeloval v oznanjevanju.« Odziv je bil izjemen. Goreči oznanjevalci so do decembra pridobili več kot 50.000 naročnin na novo revijo.

Ob koncu leta 1919 je bilo Jehovovo ljudstvo na novo organizirano in polno zagona. Prav tako se je izpolnilo več pomembnih prerokb glede zadnjih dni. Preizkušanje in prečiščevanje Božjega ljudstva, napovedano v Malahiju 3:1–4, je bilo dokončano. Jehovovo ljudstvo je bilo izpuščeno iz simboličnega ujetništva »Babilona Velikega« in Jezus je postavil »zvestega in preudarnega sužnja«. * (Raz. 18:2, 4; Mat. 24:45) Zdaj so bili Preučevalci Biblije pripravljeni, da opravijo delo, ki jim ga je zaupal Jehova.