Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

43. PREUČEVALNI ČLANEK

Bodimo vdani samo Jehovu

Bodimo vdani samo Jehovu

Jehova je Bog, ki zahteva, da so ljudje vdani samo njemu. (NAH. 1:2)

PESEM 51: Posvetili smo se Bogu!

POVZETEK *

1. Zakaj si Jehova zasluži, da smo vdani samo njemu?

JEHOVA si zasluži, da smo vdani samo njemu, saj nas je ustvaril in nam dal življenje. (Raz. 4:11) Toda obstaja nevarnost. Čeprav ljubimo in spoštujemo Jehova, nas lahko druge stvari odvrnejo od tega, da bi bili vdani samo njemu. Pomembno je, da razumemo, kako se to lahko zgodi. Najprej pa preglejmo, kaj vse spada k temu, da smo vdani samo Jehovu.

2. Kaj bomo delali, če smo vdani samo Jehovu, kot to piše v 2. Mojzesovi 34:14?

2 V Svetem pismu je to, da smo vdani Bogu, povezano s tem, da ga imamo zelo radi. Če smo vdani samo Jehovu, častimo samo njega. Nikomur oziroma ničemur ne bomo dovolili, da bi zavzel Jehovovo mesto v našem srcu. (Beri 2. Mojzesova 34:14.)

3. Zakaj naša vdanost Jehovu ni slepa?

3 Naša vdanost Jehovu ni slepa. Zakaj? Ker temelji na tem, kar smo se naučili o Jehovu. Občudujemo njegove čudovite lastnosti. Vemo, kaj mu je všeč in česa ne mara, in se strinjamo z njegovim pogledom na stvari. Razumemo, kakšen je njegov namen z ljudmi, in ta namen podpiramo. V čast nam je, da nam je dal priložnost, da smo njegovi prijatelji. (Ps. 25:14) Vse, kar spoznamo o našem Stvarniku, nas z njim še bolj zbliža. (Jak. 4:8)

4. a) Kaj Hudič uporablja, da bi oslabil našo vdanost Jehovu? b) Kaj bomo pregledali v tem članku?

4 Hudič nadzoruje ta svet in ga uporablja, da vpliva na naše naravne želje in slabosti. (Efež. 2:1–3; 1. Jan. 5:19) Njegov cilj je, da bi ljubili tudi druge stvari in tako ne bi bili več vdani samo Jehovu. Preglejmo dva načina, kako lahko to stori. Kot prvo, skuša nas navesti, da bi ljubili denar, in kot drugo, na nas skuša vplivati tako, da bi izbrali slabo razvedrilo.

VARUJMO SE LJUBEZNI DO DENARJA

5. Zakaj se moramo varovati pred tem, da bi razvili ljubezen do denarja?

5 Povsem normalno je, da si želimo imeti dovolj hrane, spodobna oblačila in primeren dom. Toda moramo se varovati pred tem, da bi razvili ljubezen do denarja. Mnogi, ki so del Satanovega sveta, ljubijo denar in to, kar lahko z denarjem kupijo. (2. Tim. 3:2) Jezus je vedel, da bi njegove sledilce lahko premamilo, da bi razvili takšno ljubezen. Rekel je: »Nihče ne more sužnjevati dvema gospodarjema: ker ali bo enega sovražil in drugega ljubil ali pa se bo enega držal in bo drugega zaničeval. Ne morete sužnjevati Bogu in Bogastvu.« (Mat. 6:24) Posameznik, ki časti Jehova in istočasno veliko časa in truda nameni pridobivanju bogastva, skuša sužnjevati dvema gospodarjema. Tako ni več vdan samo Jehovu.

Kako so nase gledali nekateri kristjani v Laodikeji in kako sta nanje gledala Jehova in Jezus. (Glej odstavek 6.)

6. Kaj se lahko naučimo iz besed, ki jih je Jezus rekel občini v Laodikeji?

6 Malo pred koncem prvega stoletja so se člani občine v Laodikeji bahali: »Premožen sem, obogatel sem in ničesar ne potrebujem.« Toda v Jehovovih in Jezusovih očeh so bili ubogi, pomilovanja vredni, revni, slepi in nagi. Jezus jim ni svetoval zato, ker so bili bogati, ampak ker je njihova ljubezen do bogastva škodila njihovemu odnosu z Jehovom. (Raz. 3:14–17) Če opazimo, da razvijamo ljubezen do denarja, moramo hitro popraviti svoje razmišljanje. (1. Tim. 6:7, 8) Če tega ne bomo storili, bo naše srce postalo razdeljeno in Jehova ne bo sprejel našega čaščenja. Jehova zahteva, da smo »vdani samo njemu«. (5. Mojz. 4:24) Kako bi lahko izgubili uravnovešen pogled na denar?

7.–9. Kaj se naučimo iz doživetja starešina Davida?

7 Razmislimo o Davidu, marljivem starešinu, ki živi v Združenih državah. Zase pravi, da je predan delavec. V podjetju, kjer je delal, je napredoval in postal na področju svojega dela dobro poznan v celotni državi. »Takrat sem menil, da je moj uspeh dokaz Jehovovega blagoslova,« pravi. Toda ali je bilo to res?

8 Sčasoma je David spoznal, da delo negativno vpliva na njegovo prijateljstvo z Jehovom. »Zalotil sem se, da sem na shodih in celo na oznanjevanju razmišljal o težavah v službi,« pravi. »Zaslužil sem ogromno denarja, toda bil sem pod velikim stresom in imel sem težave v zakonu.«

9 David je ugotovil, da se mora odločiti, kaj je v njegovem življenju pomembnejše. Rekel je: »Trdno sem se odločil, da moram spremeniti svoje okoliščine.« Želel je imeti drugačen urnik dela, kar je povedal svojemu delodajalcu. Kaj se je zgodilo? Izgubil je službo! Kako se je na to odzval? Rekel je: »Takoj naslednji dan sem oddal prošnjo za stalno pomožno pionirsko službo.« Z ženo sta se začela preživljati s čiščenjem. Čez čas je David začel redno pionirati in kasneje se mu je pri tem pridružila tudi žena. Ta zakonca opravljata delo, na katero mnogi gledajo zviška, vendar jima to delo ni najpomembnejše v življenju. Čeprav sedaj zaslužita samo desetino tega, kar sta prej, imata vsak mesec dovolj, da pokrijeta svoje stroške. Želela sta dati Jehova na prvo mesto v življenju in tako sta okusila, da on skrbi za tiste, ki najprej iščejo Kraljestvo. (Mat. 6:31–33)

10. Kako lahko varujemo svoje srce?

10 Svoje srce moramo varovati, pa naj imamo malo ali veliko denarja. Kako lahko to storimo? Ne smemo razviti ljubezni do denarja. Ne dovolimo, da bi nam posvetno delo postalo pomembnejše od služenja Jehovu. Kako se lahko glede tega preiščeš? Lahko se vprašaš: Ali na shodu oziroma oznanjevanju pogosto razmišljam o svojem posvetnem delu? Ali sem kar naprej zaskrbljen, ali bom imel dovolj denarja v prihodnosti? Ali imam zaradi denarja in imetja težave v zakonu? Ali sem pripravljen opravljati posvetno delo, na katero drugi gledajo zviška, da bi več časa posvetil služenju Jehovu? (1. Tim. 6:9–12) Ko razmišljaš o teh vprašanjih, imej v mislih, da te ima Jehova rad in da tistim, ki so mu vdani, obljublja: »Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil.« Zato je apostol Pavel zapisal: »V vašem življenju naj ne bo prostora za ljubezen do denarja.« (Heb. 13:5, 6)

MODRO IZBIRAJMO SVOJE RAZVEDRILO

11. Kako lahko razvedrilo vpliva na človeka?

11 Jehova želi, da uživamo v življenju, in razvedrilo nam lahko pri tem pomaga. Božja Beseda pravi, da »za človeka ni nič boljšega, kakor da jé in pije ter pusti svoji duši uživati v dobrem zaradi svojega truda«. (Prid. 2:24) Vendar lahko večina razvedrila, ki ga ponuja ta svet, slabo vpliva na nas. Takšno razvedrilo ljudem znižuje moralna merila in jih spodbuja, naj sprejmejo oziroma celo ljubijo stvari, ki jih Božja Beseda obsoja.

Kdo pripravlja tvoje razvedrilo? (Glej odstavke 11–14.) *

12. Zakaj bi morali biti pazljivi pri izbiri razvedrila, kot to piše v 1. Korinčanom 10:21, 22?

12 Vdani želimo biti samo Jehovu, zato se ne moremo hraniti pri »Jehovovi mizi« in pri »mizi demonov«. (Beri 1. Korinčanom 10:21, 22.) To, da z nekom skupaj jemo, je pogosto znak prijateljstva. Če izberemo razvedrilo, ki spodbuja nasilje, spiritizem, nemoralo ali druge mesene želje in stališča, pravzaprav jemo obrok, ki so ga pripravili Božji sovražniki. S tem ne škodimo le sebi, ampak poškodujemo tudi svoje prijateljstvo z Jehovom.

13., 14. Zakaj moramo biti previdni pri tem, kakšno razvedrilo izberemo, kot to piše v Jakobu 1:14, 15? Ponazori.

13 Preglejmo nekatera področja, na katerih bi lahko razvedrilo primerjali z dobesedno hrano. Ko jemo, lahko izbiramo, kaj bomo dali v usta. Toda ko hrano pojemo, ne moremo nadzirati, kako bo ta vplivala na naše telo. Če jemo dobro hrano, lahko postanemo bolj zdravi, toda če jemo nezdravo hrano, ta slabo vpliva na naše zdravje. Učinki ne bodo vidni kar čez noč, toda sčasoma bodo postali očitni.

14 Podobno je z izbiro razvedrila. Izbiramo lahko, kaj bomo dali v svoj um. Toda kasneje ne moremo nadzirati, kako bo to vplivalo na naš um in srce. Dobro razvedrilo nas lahko osveži, slabo razvedrilo pa nam škodi. (Beri Jakob 1:14, 15.) Učinki slabega razvedrila morda ne bodo vidni takoj, toda sčasoma bodo postali očitni. Zato nas Sveto pismo svari: »Ne dajte se zavesti: Boga se ne da zasmehovati. Kar namreč človek seje, to bo tudi žel. Kdor namreč seje v prid svojemu mesu, bo od mesa žel pokončanje.« (Gal. 6:7, 8) Zelo pomembno je torej, da zavrnemo razvedrilo, ki spodbuja k stvarem, ki jih Jehova sovraži! (Ps. 97:10)

15. Katero darilo nam je priskrbel Jehova?

15 Številni med Jehovovim ljudstvom uživajo ob gledanju naše spletne televizije JW Broadcasting®. Sestra Marilyn pravi: »JW Broadcasting mi pomaga, da sem bolj pozitivna. Prav tako mi ni treba razmišljati, ali je vsebina primerna. Ko sem osamljena ali potrta, poiščem kak spodbuden govor ali jutranje čaščenje in si ga ogledam. To me še bolj zbliža z Jehovom in njegovo organizacijo. JW Broadcasting je povsem spremenil moje življenje.« Ali izkoristiš to Jehovovo darilo? Poleg novega programa, ki je na voljo vsak mesec, so na JW Broadcastingu tudi številni avdio- in videoposnetki ter spodbudne pesmi, ki jih lahko kadar koli gledamo in poslušamo.

16., 17. Zakaj moramo skrbno načrtovati čas, ki ga namenimo razvedrilu, in kako lahko to naredimo?

16 Paziti moramo, kakšno razvedrilo izberemo in koliko časa porabimo zanj. Če nismo pozorni, lahko porabimo več časa za razvedrilo kot za služenje Jehovu. Morda nam je težko nadzirati čas, ki ga namenimo razvedrilu. Sestra Abigail, ki je stara 18 let, pravi: »Gledanje televizije me po koncu napornega dneva sprosti. Toda če nisem pazljiva, lahko pred televizijo preživim ure in ure.« Mladi brat Samuel pravi: »Včasih na internetu pogledam ogromno kratkih videoposnetkov. Najprej pogledam samo enega in preden se zavem, minejo tri ali štiri ure.«

17 Kako lahko nadzoruješ čas, ki ga nameniš razvedrilu? Najprej moraš ugotoviti, koliko časa dejansko porabiš za razvedrilo. Zakaj si ne bi tega en teden zapisoval? V koledar si zapiši, koliko ur si porabil za gledanje televizije, brskanje po internetu in igranje igric na mobilni napravi. Če meniš, da za to porabiš preveč časa, si naredi urnik. Najprej si določi čas za pomembnejše stvari in nato še za razvedrilo. Za tem Jehova prosi, naj ti pomaga, da se boš držal svojega urnika. Tako boš imel dovolj časa in energije za osebno preučevanje Svetega pisma, družinsko čaščenje, občinske shode, oznanjevanje in poučevanje. Prav tako boš v razvedrilu še bolj užival, saj si Jehova dal na prvo mesto.

OSTANIMO VDANI SAMO JEHOVU

18., 19. Kako lahko dokažemo, da smo vdani samo Jehovu?

18 Apostol Peter je za tem, ko je pisal o koncu Satanovega sveta in o prihajajočem novem svetu, napisal: »Ljubljeni, ker vse to pričakujete, storite vse, kar morete, da vas on na koncu najde brez madeža in najmanjše lise ter v miru.« (2. Pet. 3:14) Če upoštevamo ta nasvet in se po svojih najboljših močeh trudimo ostati moralno in duhovno čisti, dokažemo, da smo vdani samo Jehovu.

19 Satan in njegov svet nas bosta še naprej skušala navesti na to, da bi namesto Jehova dali na prvo mesto druge stvari. (Luk. 4:13) Toda kljub težavam ne bomo nikomur oziroma ničemur dovolili, da zavzame mesto, ki ga ima v našem srcu Jehova. Odločeni smo, da bomo Jehovu dali to, kar si zasluži samo on – našo izključno vdanost!

PESEM 30: Moj prijatelj, oče in Bog

^ odst. 5 Radi služimo Jehovu. Toda ali smo res vdani samo njemu? To se vidi iz odločitev, ki jih sprejmemo. Preglejmo dve področji v življenju, ki nam lahko pomagata ugotoviti, koliko smo vdani Jehovu.

^ odst. 53 OPIS SLIKE: Prav gotovo ne bi želeli jesti hrane, ki je pripravljena v umazani kuhinji. Zakaj bi potem izbrali razvedrilo, ki je okuženo z nasiljem, spiritizmom ali nemoralo?