Jehova je tem gorečim oznanjevalcem res dal moč. V tem letu se je število kolporterjev oziroma pionirjev povečalo z 225 na 350. Prav tako je bilo takrat prvič, da je svojo dejavnost Betelu poročalo več kot 8000 oznanjevalcev. Jehova jih je blagoslovil z izjemnim odzivom.

Joseph Rutherford, ki je v tistem času imel vodilno vlogo med Preučevalci Biblije, je 21. marca 1920 imel govor z naslovom »Milijoni sedaj živečih ne bodo nikoli umrli«. Preučevalci Biblije so naredili vse, kar so lahko, da bi na ta dogodek povabili tiste, ki se zanimajo. Najeli so eno največjih gledališč v mestu New York in razdelili kakšnih 320.000 vabil.

Odziv ljudi je presegel vsa pričakovanja. Gledališče se je do konca napolnilo z več kot 5000 ljudmi, kakšnih 7000 posameznikov pa so morali zavrniti, saj zanje ni bilo prostora. V Stražnem stolpu je bil ta dogodek opisan kot »eden najuspešnejših shodov, ki so jih kadar koli organizirali Preučevalci Biblije«.

Preučevalci Biblije so postali znani po tem, da so razglašali, da »milijoni sedaj živečih ne bodo nikoli umrli«. Takrat niso razumeli, da se bo moralo sporočilo o Kraljestvu oznanjevati še v širšem obsegu. Kljub temu je bila njihova gorečnost izjemna. Ida Olmstead, ki je shode začela obiskovati leta 1902, je povedala: »Vedeli smo, da človeštvo čakajo čudoviti blagoslovi, in to dobro novico smo povedali vsem, ki smo jih srečali na oznanjevanju.«

Bratje v Betelu so želeli zagotoviti dovolj duhovne hrane, zato so sami začeli tiskati nekaj literature. Kupili so opremo in jo namestili v najeti zgradbi na Myrtle Avenue 35 v Brooklynu, le nekaj ulic stran od Betela.

Leo Pelle in Walter Kessler sta v Betelu začela delati januarja 1920. Walter je povedal: »Ko sva prispela, naju je nadzornik tiskarne pogledal in rekel: ‚Imata eno uro in pol do kosila.‘ Nato naju je prosil, naj iz kleti prineseva nekaj škatel s knjigami.«

Leo je povedal, kaj se je zgodilo naslednji dan: »Dobila sva nalogo, da očistiva stene v pritličju zgradbe. To je bilo najbolj umazano delo, ki sem ga kadar koli opravljal. Ampak  bilo je delo za Gospoda, zato se je bilo vredno potruditi.«

Čez samo nekaj tednov so Stražni stolp že tiskali goreči prostovoljci. Na tiskarskem stroju v prvem nadstropju je bilo natisnjenih 60.000 izvodov revije Stražni stolp, 1. februar 1920. Medtem pa so bratje v kleti postavili tiskarski stroj, ki so ga poimenovali Bojna ladja. Kasneje so začeli tiskati tudi Zlati vek in prva številka, ki so jo sami natisnili, je bil 14. april 1920. Brez dvoma je Jehova blagoslovil trud teh marljivih delavcev.

Jehovovo zvesto ljudstvo se je veselilo ponovne dejavnosti in bratovščine. Vendar so v težkem obdobju med letoma 1917 in 1919 nekateri Preučevalci Biblije zapustili organizacijo. Kako bi jim lahko pomagali?

V Stražnem stolpu, 1. april 1920, je bil objavljen članek z naslovom »Prebivajmo v miru«. Bralcem je ljubeče prigovarjal: »Prepričani smo [...], da je vsak, ki ima Gospodovega duha [...], pripravljen pozabiti to, kar je zadaj, [...] da bi enotno prebivali skupaj in sodelovali kot eno telo.«

Mnogi so se odzvali na te prijazne besede. Neka zakonca sta napisala: »Vesela sva, da sva ugotovila, da je bilo narobe, da sva bila več kot eno leto nedejavna in gledala druge, kako opravljajo [oznanjevalsko] delo. [...] Upava, da ne bova nikoli več zašla s poti.« Te delavce, ki so ponovno začeli opravljati svojo dejavnost, je čakalo še veliko dela.

Preučevalci Biblije so 21. junija 1920 začeli intenzivno kampanjo razdeljevanja publikacije »ZG« oziroma mehko vezane izdaje knjige The Finished Mystery (Dopolnjena skrivnost). * Veliko število teh knjig so spravili, ko je bila knjiga leta 1918 prepovedana.

 K sodelovanju pri tem razdeljevanju so bili povabljeni vsi oznanjevalci, ne samo kolporterji. »Vsak posvečen [krščen] posameznik v vseh občinah, ki lahko sodeluje, bi to moral z veseljem delati. Naj bo naš moto: Razdeljujmo publikacijo ZG.« Edmund Hooper je povedal, da so med to kampanjo mnogi prvič oznanjevali od vrat do vrat. Nato je dodal: »Začeli smo razumeti, kaj vse spada k temu delu, ki naj bi se razširilo bolj, kot smo si lahko predstavljali.«

Ker je bilo zaradi prve svetovne vojne težko komunicirati s Preučevalci Biblije v drugih državah, je brat Rutherford želel spodbuditi tamkajšnje brate in sestre ter ponovno organizirati oznanjevanje. Zato je 12. avgusta 1920 skupaj s štirimi brati odšel na daljše potovanje v Veliko Britanijo, Evropo in na Bližnji vzhod.

Ko je Rutherford obiskal Veliko Britanijo, so Preučevalci Biblije organizirali tri zborovanja in dvanajst javnih shodov. Vse skupaj je bilo prisotnih okoli 50.000 ljudi. V Stražnem stolpu je glede tega obiska pisalo: »Bratje in sestre so bili poživljeni in spodbujeni. Zdaj so še bolj tesno povezani v ljubezni in služenju Bogu in veliko žalostnih src je sedaj veselih.« V Parizu je brat Rutherford spet govoril o temi »Milijoni sedaj živečih ne bodo nikoli umrli«. Ko se je predavanje začelo, je bila dvorana nabito polna. Za dodatne informacije je zaprosilo tristo posameznikov.

V naslednjih tednih so nekateri bratje obiskali Atene, Kairo in Jeruzalem. Brat Rutherford je zato, da bi se lahko negovalo zanimanje v teh krajih, pripravil skladišče literature v mestu Ramala, ki se nahaja blizu Jeruzalema. Nato se je vrnil v Evropo in tam ustanovil srednjeevropsko pisarno. Poskrbel je, da se je tam tiskala literatura.

Jeseni leta 1920 so Preučevalci Biblije izdali 27. številko Zlatega veka. To je bila posebna izdaja, ki je razgalila, kako so med letom 1918 preganjali Preučevalce Biblije. Prej omenjeni tiskarski stroj z vzdevkom Bojna ladja je obratoval dan in noč. Tako so natisnili več kot štiri milijone izvodov te revije.

Bralci te revije so lahko izvedeli za nenavaden primer Emme Martin. Sestra Martin  je bila kolporterka v mestu San Bernardino v ameriški zvezni državi Kalifornija. Ona in še trije bratje, Hamm, Sonnenburg in Stevens, so 17. marca 1918 obiskali manjši shod Preučevalcev Biblije.

Neki moški tega shoda ni obiskal zato, da bi se učil o Svetem pismu. Kasneje je priznal: »Na ta shod sem šel [...] po navodilih tožilca. Tja sem šel zato, da bi pridobil dokaze.« Dobil je »dokaz«, ki ga je iskal, in sicer izvod knjige The Finished Mystery. Čez nekaj dni so bili sestra Martin in trije bratje aretirani. Obtožili so jih, da so kršili zakon o vohunjenju, ker so razdeljevali prepovedano knjigo.

Emma in trije bratje so bili razglašeni za krive ter obsojeni na tri leta zapora. Na odločitev so se večkrat pritožili. Ko niso imeli več možnosti za pritožbo, so jih 17. maja 1920 poslali v zapor. Toda stvari so se kmalu izboljšale.

Brat Rutherford je 20. junija 1920 njihov primer povedal na zborovanju v mestu San Francisco. Prisotni so bili zgroženi nad tem, kako so ravnali s temi kristjani, zato so se strinjali, da se predsedniku Združenih držav pošlje telegram. V njem je pisalo: »Obsodba [...] gospe Martin [...] na podlagi zakona o vohunjenju je po našem mnenju krivična. [...] To, da so državni uradniki zlorabili svojo oblast [...], da bi ujeli [...] gospo Martin [...], jo obsodili in poslali v zapor [...], je nezaslišano.«

Že takoj naslednji dan je predsednik Woodrow Wilson oprostil sestro Martin ter brate Hamm, Sonnenburg in Stevens. Njihova nepravična zaporna kazen je bila končana.

Ko se je leto 1920 bližalo koncu, so Preučevalci Biblije imeli veliko stvari, zaradi katerih so bili lahko veseli. Delo v Betelu v Združenih državah se je širilo in pravi kristjani so bolj kot kdaj prej aktivno razglašali, da je Božje kraljestvo rešitev za težave človeštva. (Mat. 24:14) Naslednjega leta, leta 1921, pa so bile razmere še boljše za razglašanje resnice o Kraljestvu.