1. Kako se mnogi odzovejo na klic modrosti? (Pregovori 1:20, 21)

 V MNOGIH deželah lahko pogosto vidimo oznanjevalce Kraljestva, kako na prometnih ulicah veselo ponujajo literaturo mimoidočim. Ali si že kdaj sodeloval v tej zanimivi veji oznanjevanja? Če si, si mogoče pomislil na govorno figuro iz knjige Pregovori – modrost na javnem kraju ljudi kliče, da prisluhnejo njenim nasvetom. (Beri Pregovori 1:20, 21.) V Svetem pismu in naših publikacijah najdemo »pravo modrost« – Jehovovo modrost. Ljudje potrebujejo te informacije, da bi lahko naredili prvi korak na poti v življenje. Veseli smo, ko kdo sprejme kakšno od naših publikacij. Ampak tega ne naredijo vsi. Nekateri ne želijo vedeti, kaj uči Sveto pismo. Drugi se nam posmehujejo. Mislijo, da je Sveto pismo zastarelo. Spet drugi kritizirajo to, kar Sveto pismo uči glede morale, in trdijo, da so tisti, ki upoštevajo svetopisemska merila strogi in samopravični. Toda Jehova še naprej ljubeče ponuja pravo modrost vsem ljudem. Kako?

2. Kje lahko najdemo pravo modrost, toda kakšno odločitev sprejme večina ljudi?

² En način, kako Jehova skrbi, da lahko ljudje slišijo pravo modrost, je po svoji Besedi, Svetem pismu. Ta  knjiga je na voljo skoraj vsem. Kaj pa naše svetopisemske publikacije? Zaradi Jehovovega blagoslova so na voljo v več kot 1000 jezikih. Tisti, ki prisluhnejo modrosti, kar pomeni, da berejo svetopisemsko gradivo in upoštevajo to, kar se učijo, imajo koristi. Vendar večina ljudi noče poslušati glasu prave modrosti. Ko se morajo o čem odločiti, se raje zanašajo nase ali poslušajo druge ljudi. Na nas morda celo gledajo zviška, ker živimo po tem, kar uči Sveto pismo. V tem članku bomo spoznali, zakaj so takšni. Najprej pa poglejmo, kako si lahko od Jehova pridobimo modrost.

3. Kaj spada k pravi modrosti?

³ Modrost lahko pomeni, da znanje, ki ga imamo, uporabljamo za to, da sprejemamo dobre odločitve. K pravi modrosti pa spada še nekaj več. V Svetem pismu piše: »Globoko spoštovanje do Jehova je prvi korak k modrosti in poznati Najsvetejšega je razumnost.« (Preg. 9:10) Ko se torej odločamo o čem pomembnem, bi morali razmišljati tako kot Jehova oziroma »poznati Najsvetejšega«. To lahko naredimo tako, da preučujemo Sveto pismo in publikacije, ki temeljijo na tej knjigi. S tem pokažemo pravo modrost. (Preg. 2:5–7)

4. Zakaj je Jehova edini, ki nam lahko da pravo modrost?

⁴ Jehova je edini, ki nam lahko da pravo modrost. (Rim. 16:27) Zakaj je on vir modrosti? Kot prvo, je naš stvarnik, ima neomejeno znanje in o vsem, kar je ustvaril, ve vse. (Ps. 104:24) Kot drugo, pri vsem, kar dela, se kaže njegova modrost. (Rim. 11:33) Kot tretje, njegovi modri nasveti vedno koristijo tistim, ki jih upoštevajo. (Preg. 2:10–12) Pravo modrost si lahko pridobimo samo, če sprejmemo te tri osnovne resnice in jim dovolimo, da vodijo naše odločitve in dejanja.

5. Kakšne so posledice, ker ljudje ne priznajo, da je Jehova vir prave modrosti?

⁵ Mnogi, ki jih srečamo na oznanjevanju, priznajo, da je vse v naravi čudovito oblikovano, vendar zanikajo obstoj Stvarnika in vse to pripisujejo evoluciji. Drugi trdijo, da verjamejo v Boga, vendar se jim zdijo svetopisemska merila zastarela in živijo po svoje. Kakšne so posledice? Ali je svet kaj boljši, ker se ljudje zanašajo na svojo modrost, ne pa na Božjo? Ali so zares srečni oziroma imajo trdno upanje za prihodnost? Kar vidimo okrog sebe, potrjuje naslednjo resnico: »Jehovovi volji se ne more postaviti po robu nobena modrost, razumnost ali dober nasvet.« (Preg. 21:30) To je za nas velika spodbuda, da pravo modrost iščemo pri Jehovu! Žal je večina ljudi ne. Zakaj?

6. Kdo si glede na Pregovore 1:22–25 maši ušesa pred pravo modrostjo?

⁶ Mnogi si mašijo ušesa, ko »prava modrost glasno kliče na ulici«. Glede na Sveto pismo obstajajo tri skupine ljudi, ki zavrnejo modrost: »neizkušeni«, »posmehljivci« in »neumneži«. (Beri Pregovori 1:22–25.) V nadaljevanju bomo pogledali, kaj te ljudi navede, da zavrnejo Božjo modrost, in kaj lahko naredimo, da jim ne bi bili podobni.

7. Zakaj se nekateri odločijo, da bodo ostali »neizkušeni«?

 ⁷ »Neizkušeni« so tisti, ki so naivni in se jih zlahka prepriča ali zavede. (Preg. 14:15, pdč. op.) Takšne ljudi pogosto srečamo na oznanjevanju. Pomisli na primer na milijone, ki jih zavajajo verski ali politični voditelji. Nekateri so zgroženi, ko ugotovijo, da so jim ti voditelji lagali. Toda tisti, ki so omenjeni v Pregovorih 1:22, se odločijo, da bodo ostali neizkušeni, ker jim je tako všeč. (Jer. 5:31) Radi delajo to, kar hočejo. Ne želijo izvedeti, kaj uči Sveto pismo, ali se ravnati po merilih, ki so zapisana v njem. Mnogi mislijo isto kot neka pobožna ženska iz Quebeca v Kanadi. Ko jo je obiskala neka Priča, ji je rekla: »Če nas je naš duhovnik zavedel, je to njegova krivda, ne naša!« Zagotovo ne želimo biti podobni tistim, ki namenoma živijo v nevednosti. (Preg. 1:32; 27:12)

8. Kaj nam bo pomagalo, da si bomo pridobili prave izkušnje?

⁸ Sveto pismo ima prav, ko nas spodbuja, naj ne ostanemo neizkušeni, ampak naj odrastemo, »kar se tiče sposobnosti razumevanja«. (1. Kor. 14:20) Če v življenju upoštevamo svetopisemska načela, si pridobimo prave izkušnje. Tako vidimo, da nam ta načela pomagajo, da se ognemo problemom in sprejemamo modre odločitve. Dobro je, da spremljamo svoj napredek na tem področju. Če že nekaj časa preučuješ Sveto pismo in obiskuješ shode, se lahko vprašaš, zakaj se še nisi posvetil Jehovu in se krstil. Če si krščen, se lahko vprašaš, ali napreduješ pri oznanjevanju in poučevanju dobre novice. Ali se iz tvojih odločitev vidi, da te vodijo svetopisemska načela? Ali pri ravnanju z drugimi kažeš krščanske lastnosti? Če ugotoviš, da se lahko kje še izboljšaš, bodi pozoren na Jehovove opomine, ki »neizkušenim dajejo modrost«. (Ps. 19:7)

9. Kako »posmehljivci« zavračajo modrost?

⁹ Druga skupina ljudi, ki se ne zmenijo za Božjo modrost, so »posmehljivci«. Včasih na takšne naletimo, ko oznanjujemo. Radi se posmehujejo drugim. (Ps. 123:4) Sveto pismo je za zadnje dni napovedalo, da takšnih ne bo manjkalo. (2. Pet. 3:3, 4) Tako kot zeta pravičnega Lota se nekateri ljudje danes ne menijo za Božja opozorila. (1. Mojz. 19:14) Mnogi zasmehujejo tiste, ki živijo po svetopisemskih načelih. To delajo zato, ker se želijo ravnati »po svojih hudobnih željah«. (Juda 7, 17, 18) Svetopisemski opis posmehljivcev še kako ustreza odpadnikom in drugim, ki zavračajo Jehova.

10. Kaj lahko naredimo, da ne bi posnemali posmehljivcev, kot to piše v Psalmu 1:1?

¹⁰ Kaj lahko naredimo, da ne bi posnemali posmehljivcev? Med drugim to, da se ne družimo s tistimi, ki so kritični. (Beri Psalm 1:1.) To pomeni, da ne poslušamo odpadnikov in ne beremo njihovega gradiva. Vemo, da lahko hitro postanemo kritični, če nismo pazljivi. Lahko začnemo dvomiti o Jehovovem ravnanju in navodilih, ki jih dobimo po njegovi organizaciji. Da se ti to ne bi zgodilo, se lahko vprašaš: Ali imam velikokrat kaj za pripomniti, ko dobimo nova navodila ali pojasnila? Ali rad iščem napake pri bratih, ki vodijo?  Če smo takšne slabosti pripravljeni hitro odpraviti, bo Jehova zadovoljen z nami. (Preg. 3:34, 35)

11. Kako »neumneži« gledajo na Jehovova moralna merila?

¹¹ Tretja skupina ljudi, ki zavračajo modrost, so »neumneži«. Neumni so, ker ne želijo živeti po Božjih moralnih zakonih, ampak delajo to, kar se njim zdi prav. (Preg. 12:15) Takšni zavračajo Jehova, ki je vir modrosti. (Ps. 53:1) Ko jih srečamo na oznanjevanju, nas velikokrat ostro kritizirajo, ker spoštujemo svetopisemska merila. Vendar nam ne morejo ponuditi nič boljšega. Sveto pismo pove: »Neumnežu je prava modrost nedosegljiva; pri mestnih vratih nima kaj povedati.« (Preg. 24:7) Iz neumneževih ust ne more priti nobena prava modrost, zato nas Jehova svari: »Ne približuj se neumnemu človeku.« (Preg. 14:7)

12. Kaj nam bo pomagalo, da ne bomo posnemali neumnežev?

¹² V nasprotju s tistimi, ki sovražijo Božje nasvete, je nam všeč, kako Bog razmišlja, in imamo radi njegova moralna merila. To ljubezen lahko okrepimo, če primerjamo rezultate, ki jih prinese poslušnost, z rezultati, ki jih prinese neposlušnost. Opazuj, kakšne težave si ljudje nakopljejo, ker neumno zavračajo Jehovove modre nasvete. Nato razmisli, koliko boljše življenje imaš, ker ubogaš Boga. (Ps. 32:8, 10)

13. Ali nas Jehova sili, da ubogamo njegove modre nasvete?

¹³ Jehova vsem ponuja modrost, vendar nikogar ne sili, naj jo sprejme. Pove pa nam, kakšne posledice imajo ljudje, ki modrosti nočejo prisluhniti. (Preg. 1:29–32) Tisti, ki se odločijo, da ne bodo ubogali Jehova, bodo »nosili posledice svojega ravnanja«. Njihov način življenja jim bo prinesel samo težave, trpljenje in nazadnje uničenje. Po drugi strani Jehova tistim, ki prisluhnejo njegovim modrim nasvetom in jih upoštevajo, obljublja: »Kdor pa me bo poslušal, bo prebival v miru in ne bo živel v strahu pred nesrečo.« (Preg. 1:33)

14., 15. Kaj se naučimo iz Pregovorov 4:23?

¹⁴ Če upoštevamo Božjo modrost, nam to vedno koristi. Kot smo videli, Jehovovih modrih nasvetov ni težko najti. V knjigi Pregovori na primer najdemo nasvete, ki nikoli ne zastarijo in nam izboljšajo življenje, če jih upoštevamo. Preglejmo samo štiri od njih.

¹⁵ Varuj svoje figurativno srce. V Svetem pismu piše: »Bolj kot vse drugo varuj svoje srce, ker iz njega izvira  življenje.« (Preg. 4:23) Razmisli, kaj vse je potrebno, da zaščitimo svoje dobesedno srce. Moramo se zdravo prehranjevati, se dovolj gibati in se ogibati slabih navad. Nekaj podobnega velja za naše figurativno srce. Vsak dan se hranimo iz Božje Besede. Pripravimo se za občinske shode, smo na njih prisotni in na njih sodelujemo. Trudimo se biti aktivni, tako da redno oznanjujemo. Poleg tega pazimo, da si ne bi pridobili slabih navad, tako da se ogibamo vsega, kar bi pokvarilo naše misli, na primer nemoralnega razvedrila in slabe družbe.

16. Zakaj je nasvet iz Pregovorov 23:4, 5 danes tako koristen?

¹⁶ Bodi zadovoljen s tem, kar imaš. Sveto pismo nam svetuje: »Ne izčrpaj se, da bi si pridobil bogastvo. [...] Ko svoje oči upiraš v bogastvo, tega ni tam, ker bogastvo dobi krila in kakor orel poleti proti nebu.« (Preg. 23:4, 5) Materialno bogastvo lahko hitro izgubimo. Kljub temu so danes tako bogati kot revni obsedeni z denarjem. To jih pogosto vodi v ravnanje, s katerim poškodujejo svoj sloves, odnose z drugimi ljudmi in celo zdravje. (Preg. 28:20; 1. Tim. 6:9, 10) Po drugi strani nam modrost pomaga, da na denar gledamo uravnovešeno. To nas ščiti pred pohlepom in nam pomaga, da smo zadovoljni in srečni. (Prid. 7:12)

17. Kako si lahko pridobimo »jezik modrih«, kot to piše v Pregovorih 12:18?

¹⁷ Razmisli, preden kaj rečeš. Če nismo pazljivi, lahko s svojimi besedami povzročimo veliko škodo. V Svetem pismu piše: »Nepremišljene besede prebadajo kakor meč, jezik modrih pa deluje kakor zdravilo.« (Preg. 12:18) Z drugimi lahko ohranimo dobre odnose, če o njihovih napakah ne govorimo naokoli. (Preg. 20:19) Da bi naše besede zdravile, ne pa ranile, moramo svoje srce polniti s spoznanjem iz Božje Besede. (Luk. 6:45) Če poglobljeno premišljujemo o tem, kar piše v Svetem pismu, bodo naše modre  besede »kakor potok«, ki druge osveži. (Preg. 18:4)

18. Kako nam lahko upoštevanje Pregovorov 24:6 pomaga, da smo uspešni na oznanjevanju?

¹⁸ Upoštevaj navodila. Sveto pismo nam daje naslednji praktični nasvet: »Ko se vojskuješ, potrebuješ modro vodstvo in za uspeh je potrebnih mnogo svetovalcev.« (Preg. 24:6, pdč. op.) Razmisli, kako nam upoštevanje tega načela pomaga, da uspešno oznanjujemo in poučujemo. Na oznanjevanju ne skušajmo delati po svoje, ampak upoštevajmo predloge, ki jih dobimo. Modre nasvete dobimo na naših krščanskih shodih, kjer lahko prisluhnemo dobro pripravljenim govorom in prikazom. Poleg tega nam je Jehovova organizacija priskrbela učinkovite pripomočke – publikacije in videoposnetke – ki lahko ljudem pomagajo razumeti Sveto pismo. Zakaj se teh pripomočkov ne bi naučil učinkovito uporabljati?

19. Kako gledaš na modrost, ki jo daje Jehova? (Pregovori 3:13–18)

¹⁹ Beri Pregovori 3:13–18. Res smo zelo hvaležni za modre nasvete iz Božje Besede! Le kaj bi brez njih? V tem članku smo pregledali nekaj primerov praktične modrosti iz knjige Pregovori. Seveda je celotno Sveto pismo polno Jehovovih modrih nasvetov. Bodimo odločeni, da bomo vedno živeli v skladu z Jehovovo modrostjo. Kaj si o tej modrosti misli svet, nam ni pomembno. Prepričani smo, da »bodo tiste, ki se je trdno oklenejo, imeli za srečne«.