Bratje v Betelu so delali več kot eno leto, da so na Staten Islandu v mestu New York zgradili radijsko postajo WBBR. Potem ko so počistili zemljišče, so zgradili velik dom za delavce in še eno stavbo za opremo. Ko so zaključili z gradnjo, so pričeli s sestavljanjem opreme, ki so jo potrebovali za oddajanje »v eter«. Toda morali so premostiti več ovir.

Bilo je zelo težko postaviti glavno anteno radijske postaje. Anteno, ki je bila dolga 91 metrov, bi morali obesiti med dva lesena drogova, ki sta bila visoka 61 metrov. Prvi poskus ni uspel. Toda bratje so zaupali v Jehovovo pomoč in na koncu jim je uspelo. Calvin Prosser, ki je sodeloval pri tem projektu, je povedal: »Če bi nam uspelo v prvem poskusu, bi se potrepljali po rami in rekli: ‚Poglejte, kaj smo naredili!‘« Bratje so vse zasluge raje pripisali Jehovu. Ampak njihovih težav še ni bilo konec.

Radijsko oddajanje je bilo še v povojih in bilo je težko kupiti potrebno opremo. Zato so bratje nabavili rabljen 500-vatni oddajnik, ki ga je naredil nekdo v tistem kraju. Namesto da bi kupili mikrofon, so uporabili tistega iz navadnega telefona. Neke februarske noči so se bratje odločili, da preizkusijo to improvizirano opremo. Za oddajanje so potrebovali program, zato so zapeli kraljestvene pesmi. Ernest Lowe se je z nasmeškom spominjal, da je, medtem ko so bratje peli, poklical sodnik Rutherford b, ki jih je slišal na svojem  radiu v Brooklynu, kakih 25 kilometrov stran.

»Prenehajte s tem groznim hrupom,« se je pošalil brat Rutherford. »Zvenite kot en kup mačk!« Bratom je bilo nerodno in hitro so ugasnili oddajnik. Ampak prepričali so se, da radio dela in da so pripravljeni na prvo oddajo.

Med prvim uradnim prenosom, 24. februarja 1924, je brat Rutherford posvetil radijsko postajo »v dobro Mesijanskega kraljestva«. Rekel je, da je namen te postaje »pomagati ljudem, da razumejo Sveto pismo in pomen časa, v katerem živimo, ne glede na njihovo vero ali prepričanje«.

Prva oddaja je bila zelo uspešna. Naslednjih 33 let se je radijska postaja WBBR uporabljala za prenašanje oddaj Jehovove organizacije.

Preučevalci Biblije so se julija 1924 zbrali na zborovanju v Columbusu v Ohiu. Delegati so prišli z vsega sveta in lahko so poslušali govore v angleščini, arabščini, francoščini, grščini, italijanščini, litovščini, madžarščini, nemščini, poljščini, ruščini, skandinavskih jezikih in ukrajinščini. Nekateri deli programa so se prenašali po radiu in dogovorjeno je bilo, da časopis Ohio State Journal vsak dan poroča o zborovalnem programu.

V četrtek, 24. julija, je več kot 5000 bratov in sester sodelovalo pri oznanjevanju v mestu, kjer je potekalo zborovanje. Oddali so skoraj 30.000 knjig in vzpostavili na tisoče svetopisemskih tečajev. V angleškem Stražnem stolpu je pisalo, da je bil ta dan »najlepši del zborovanja«.

Še en vrhunec zborovanja se je zgodil v petek, 25. julija, ko je brat Rutherford v enem od svojih govorov prebral obtožbo – drzen razglas proti duhovščini. Ta razglas, ki je bil napisan kot pravni dokument, je obtožil politične in verske voditelje ter trgovske mogotce, da »ljudem preprečujejo izvedeti resnico o Božjem kraljestvu, ki ga bo Bog uporabil, da blagoslovi človeštvo«. Poleg tega je v obtožbi pisalo, da so ti možje »podprli Društvo narodov in ga razglasili za ‚politični izraz Božjega kraljestva na zemlji‘«. Preučevalci Biblije so potrebovali veliko poguma, da so to sporočilo oznanjali ljudem.

 Kasneje je v angleškem Stražnem stolpu pisalo, da je to zborovanje v Columbusu okrepilo vero gorečih bratov in sester. Opogumilo jih je, da so lahko oznanjevali kljub kakršnemu koli preganjanju, ki bi jih še čakalo. Leo Claus, ki je bil navzoč na tem zborovanju, se je spominjal: »Po zborovanju smo bili navdušeni, da bomo oznanjevali to sporočilo obtožbe na našem področju.«

Oktobra so Preučevalci Biblije začeli razdeljevati na milijone izvodov zloženke Ecclesiastics Indicted (Obtožnica proti duhovščini) s sporočilom, ki ga je prebral brat Rutherford. V majhnem mestu Cleveland v Oklahomi je Frank Johnson končal z razdeljevanjem zloženk, 20 minut preden naj bi ga prišli iskat ostali oznanjevalci. Ni bilo varno, da bi čakal na odprtem, saj so ga iskali moški iz mesta, ki jih je razjezilo njegovo oznanjevanje. Brat Johnson se je skril v bližnjo cerkev. Ker ni bilo nikogar, je v duhovnikovem Svetem pismu in na vsakem sedežu pustil izvod zloženke Ecclesiastics Indicted. To je naredil zelo hitro in odšel. Ostalo mu je še nekaj časa, zato je šel še v dve cerkvi in tam naredil enako.

Frank je odhitel nazaj na dogovorjeno mesto, kjer naj bi se dobil z brati in sestrami. Skril se je za bencinsko črpalko in bil pozoren na moške, ki so ga iskali. Peljali so se mimo, ampak ga niso opazili. Takoj ko jih ni bilo več, so po Franka prišli bratje in sestre, ki so oznanjevali blizu, ter se skupaj odpeljali.

»Ko smo zapuščali mesto,« se je spominjal eden od bratov, »smo se peljali mimo tistih treh cerkev. Pred vsako je stalo okoli 50 ljudi. Nekateri so brali zloženko, drugi pa so jo kazali duhovniku. No, za las smo ušli! Zahvalili smo se našemu Bogu Jehovu, da nas je zaščitil in nam pomagal ukaniti te sovražnike Kraljestva.«

Preučevalci Biblije v drugih deželah so prav tako pogumno oznanjevali. V severni Franciji je Józef Krett oznanjeval rudarjem, ki so prišli iz Poljske. Imel naj bi govor z naslovom »The Resurrection of the Dead Soon« (Kmalu bo vstajenje mrtvih). Ko so bratje in sestre v mestu razdelili vabila, je krajevni duhovnik opozoril pripadnike svoje cerkve, naj se tega govora ne udeležijo. Njegovo opozorilo je imelo nasprotni učinek. Več kot 5000 ljudi se je udeležilo govora, med drugim tudi duhovnik! Brat Krett je duhovniku dal priložnost, da zagovarja svoja prepričanja, vendar duhovnik tega ni želel. Brat Krett je ljudem razdelil vse publikacije, ki jih je imel, ker je videl, da hrepenijo po Božji Besedi. (Amos 8:11)

V Afriki je Claude Brown oznanjeval dobro novico na Zlati obali, zdaj znani kot Gana. Njegova predavanja in literatura, ki jo je razdeljeval, so prispevala k hitremu širjenju resnice v deželi. John Blankson, ki je študiral farmacijo, je obiskal eno od predavanj brata Browna. Hitro je dojel, da je našel resnico. »Resnica me je navdušila,« se je spominjal John, »in o njej sem v šoli za farmacijo govoril mnogim.«

Nekega dne je John obiskal anglikansko cerkev, da bi duhovniku zastavil vprašanja glede trojice, saj je zdaj vedel, da je to nesvetopisemski nauk. Duhovnik se je razjezil  in zavpil: »Ti nisi kristjan, pripadaš Hudiču. Izgini od tod!«

Ko se je John vrnil domov, je duhovniku napisal pismo in ga povabil na javno srečanje, kjer bi lahko nadaljevala razpravo o trojici. Duhovnik se je odzval tako, da je poklical Johna v pisarno glavnega predavatelja šole za farmacijo. Predavatelj ga je vprašal, ali je zares pisal duhovniku.

»Da, sem, gospod,« je odgovoril John.

Predavatelj je od Johna zahteval, da duhovniku napiše opravičilo, zato je John napisal:

»Gospod, moj učitelj mi je rekel, naj vam napišem opravičilo, in to sem tudi pripravljen narediti, če boste priznali, da učite lažne nauke.«

Predavatelj je šokirano vprašal: »Blankson, ali res želiš to napisati?«

»Da, gospod. Samo to lahko iskreno napišem.«

»Izključen boš. Kako lahko govoriš proti duhovniku državne cerkve in upaš, da boš ostal v državni šoli?«

»Ampak, gospod, [...] ko nam vi predavate in nečesa ne razumemo, ali nam ni dovoljeno postavljati vprašanj?«

»Seveda je dovoljeno.«

»Samo za to je šlo, gospod. Duhovnik nas je učil o Svetem pismu in jaz sem mu postavil vprašanje. Zakaj bi mu moral napisati opravičilo, ker mi ne more odgovoriti?«

Blanksona niso izključili in ni mu bilo treba napisati opravičila.

Angleški Stražni stolp je tisto leto povzel z besedami: »Zares lahko tako kot David rečemo: ‚Dal mi boš moč, da bom pripravljen za boj.‘ (Psalm 18:39) To leto je bilo zelo spodbudno, saj smo lahko videli, kako nam je Bog pomagal [...]. Njegovi zvesti služabniki [...] so radostno oznanjali dobro novico.«

Proti koncu leta so bratje začeli z načrti za še eno radijsko postajo. Postajo so pričeli graditi blizu Čikaga. Ta nova postaja se je imenovala WORD, kar pomeni »beseda«, saj se je po radiu oznanjevala Božja Beseda. Ker so tokrat uporabili močnejši, 5000-vatni oddajnik, je WORD lahko prenašala sporočilo Kraljestva na stotine kilometrov stran, celo do severa Kanade.

Leta 1925 je duhovna svetloba zasijala še močneje, saj je Jehova pomagal Preučevalcem Biblije razumeti 12. poglavje Razodetja. Nekateri so zaradi novega razumevanja prenehali služiti Jehovu. Ampak veliko se jih je veselilo, da so lahko bolje razumeli dogajanje v nebesih in kako to vpliva na Božje ljudstvo na zemlji.