Preddverje je bilo del vhoda v predel templja, ki se je imenoval Sveto. V izdajah Svetega pisma – prevod novi svet, ki so bile izdane pred letom 2023, je glede preddverja pisalo: »Preddverje, ki je bilo spredaj, je bilo dolgo dvajset komolcev, kolikor je bila široka hiša, visoko pa je bilo sto dvajset komolcev.« (2. krn. 3:4) Tudi v drugih prevodih piše, da je bilo preddverje visoko »sto dvajset komolcev«, kar pomeni, da je bilo visoko 53 metrov!

Toda v izdaji Prevoda novi svet iz leta 2023 piše, da je bilo preddverje Salomonovega templja »visoko 20 komolcev« oziroma okoli 9 metrov. a Razmislimo o nekaterih razlogih za to spremembo.

Višina preddverja ni omenjena v poročilu iz 1. kraljev 6:3. V tej vrstici pisec Jeremija zapiše širino in dolžino preddverja, ne pa njegove višine. Nato v naslednjem poglavju zelo podrobno opiše druge izjemne značilnosti templja, med drugim Morje, ki je bilo narejeno iz staljene kovine, 10 vozov in dva bakrena stebra, ki sta stala pred preddverjem. (1. kra. 7:15–37) Če bi preddverje res bilo visoko več kot 50 metrov in bi bilo tako veliko višje od ostalih delov templja, zakaj potem Jeremija ni omenil njegove višine? Celo stoletja kasneje so judovski zgodovinarji poročali, da preddverje ni bilo višje od drugih delov Salomonovega templja.

Učenjaki dvomijo, ali bi lahko tempeljski zidovi podpirali preddverje, ki bi bilo visoko 120 komolcev. V starodavnih časih so bile kamnite in opečnate strukture v spodnjem delu zelo široke, proti vrhu pa so bile vedno ožje. Primer tega je bil vhod v tempelj v Egiptu. Ampak Salomonov tempelj ni bil takšen. Učenjaki so prepričani, da njegovi zidovi niso bili debelejši od 6 komolcev oziroma 2,7 metra. Theodor Busink, ki je strokovnjak za zgodovino arhitekture, zato pravi: »Glede na debelino zidov [tempeljskega vhoda] ni mogoče, da bi bilo preddverje [visoko] 120 komolcev.«

Možno je, da je bilo besedilo 2. kroniške 3:4 napačno prepisano. Čeprav v nekaterih starodavnih rokopisih v tej vrstici piše »120 komolcev«, v drugih zaupanja vrednih rokopisih, kot sta Aleksandrijski kodeks iz 5. stoletja in Ambrozijanski kodeks iz 6. stoletja, piše »20 komolcev«. Zakaj bi prepisovalci po pomoti zapisali »120«? Besedi za »sto« in »komolcev« sta v hebrejščini zelo podobni. Zato je možno, da so prepisovalci med prepisovanjem namesto »komolcev« zapisali »sto«.

Seveda želimo razumeti vse podrobnosti Salomonovega templja in si jih predstavljati na pravi način. Ampak želimo se osredotočiti predvsem na to, kaj je ta tempelj predstavljal – veliki duhovni tempelj. Res smo hvaležni Jehovu, da je vse svoje služabnike povabil, da ga častijo v tem duhovnem templju! (Heb. 9:11–14; Raz. 3:12; 7:9–17)