1., 2. a) S katerim izzivom se srečujejo starši in kako so mu lahko kos? b) Katere štiri dejavnike bomo sedaj pregledali?

»VERJAMEVA v Jehova, toda to nujno ne pomeni, da bodo vanj verjeli tudi najini otroci,« sta povedala neka zakonca iz Francije. Pripomnila sta še: »Vera ni nekaj, kar podeduješ. Najini otroci si jo pridobivajo postopoma.« Neki brat iz Avstralije je napisal: »Pomagati otroku, da si v srcu zgradi vero, je verjetno najbolj zahteven izziv v življenju. Izkoristiti moraš vse, kar ti je na voljo. Morda meniš, da si zadovoljivo odgovoril na otrokovo vprašanje. Kasneje pa ti postavi spet isto vprašanje! Odgovori, s katerimi otrok danes poteši svoj radovedni um, jutri mogoče ne zadostujejo več. Nekatere teme moraš morda vedno znova obravnavati.«

² Ali se kot starš včasih počutiš nesposobnega glede odgovornosti, da svoje otroke poučuješ in oblikuješ v odrasle ljudi z vero? Zares, nihče ne more biti kos tej nalogi z lastno modrostjo! (Jer. 10:23) Če pa se za vodstvo obračamo na Boga, nam lahko uspe. Poglejmo štiri dejavnike, ki so ti kot staršu lahko v pomoč, ko se trudiš pomagati svojim otrokom, da si pridobijo vero: 1. Svoje otroke dodobra spoznaj. 2. Poučuj jih  iz srca. 3. Uporabljaj dobre ponazoritve. 4. Bodi potrpežljiv in moli.

3. Kako lahko starši posnemajo Jezusov zgled poučevanja?

³ Jezus se ni bal svojih sledilcev vprašati, kaj verjamejo. (Mat. 16:13–15) Posnemaj njegov zgled. Najboljše je, da v sproščenem ozračju povabiš otroke, naj povedo svoje mnenje oziroma občutke. To pomeni, da se pogovarjate o kakršnih koli negotovostih ali dvomih, ki jih morda imajo. Neki 15-letni brat iz Avstralije je napisal: »Oči se z menoj pogosto pogovarja o moji veri in mi pomaga razmišljati. Vpraša me: ‚Kaj pravi Biblija?‘ ‚Ali ji verjameš?‘ ‚Zakaj ji verjameš?‘ Želi, da mu odgovorim s svojimi besedami, ne pa da enostavno ponovim njegove ali mamine besede. Starejši ko sem bil, bolj obširni so morali biti moji odgovori.«

4. Zakaj je pomembno, da otrokova vprašanja vzameš resno? Povej primer.

⁴ Kaj, če je otrok negotov glede kakega nauka? Potrudi se, da se ne odzoveš preburno ali pa postaviš v obrambni položaj. Potrpežljivo mu pomagaj, da dobi odgovor na svoja vprašanja. »Otrokova vprašanja vzemite resno,« je rekel neki oče. »Ne odpišite jih, češ da so nepomembna, prav tako se ne ogibajte kake teme preprosto zato, ker bi vam bilo neprijetno.« Pravzaprav je dobro, če na otrokova iskrena vprašanja gledate kot na znak, da mu ni vseeno in želi stvari razumeti. Celo Jezus je pri 12 letih postavljal tehtna vprašanja. (Beri Luka 2:46.) »Ko sem staršema rekel, da se sprašujem, ali imamo pravo vero,« se spominja 15-letnik iz Danske, »sta to sprejela mirno – čeprav ju je morda skrbelo zame. Na vsa moja vprašanja sta mi odgovorila z Biblijo.«

5. Kako lahko starši pokažejo, da otrokove vere ne jemljejo kot nekaj samoumevnega?

⁵ Dodobra spoznaj svoje otroke, in sicer kaj razmišljajo, kaj čutijo in kaj jih skrbi. Nikar ne sklepaj, da imajo vero zgolj zato, ker obiskujejo krščanske shode in skupaj oznanjujete. Med vsakodnevnimi opravili se pogovarjaj tudi o duhovnih stvareh. Moli z njimi in zanje. Skušaj biti pozoren na kakršne koli preizkušnje vere, ki jih imajo, in jim jih pomagaj prebroditi.

6. Kako staršem to, da vcepljajo biblijsko resnico v svoje srce, pomaga pri poučevanju otrok?

⁶ Jezus se je s svojim poučevanjem dotaknil srca poslušalcev, ker je imel rad Jehova, Božjo Besedo in ljudi. (Luk. 24:32; Jan. 7:46) Podobna ljubezen bo pomagala staršem, da se bodo dotaknili srca svojih otrok. (Beri 5. Mojzesova 6:5–8; Luka 6:45.) Zato starši, marljivo preučujte Biblijo in naše preučevalne pripomočke. Zanimajte se za stvarstvo in berite članke v naših publikacijah, ki govorijo o tej temi. (Mat. 6:26, 28) S tem si boste večali znanje, še bolj boste cenili Jehova in bolje boste znali poučevati svoje otroke. (Luk. 6:40)

7., 8. Kaj bo starš želel delati, če bo njegovo srce napolnjeno z biblijsko resnico? Povej primer.

⁷ Če je tvoje srce napolnjeno z biblijsko resnico, se boš o njej želel pogovarjati s svojo družino. Vendar tega ne počni samo med pripravljanjem na krščanske shode ali družinskim čaščenjem, ampak ob vsaki priložnosti. Poleg tega takšni pogovori ne bi smeli biti prisiljeni, ampak bi morali steči naravno in spontano – morali bi biti del vsakodnevnih pogovorov. Neka zakonca iz Združenih držav  govorita o Jehovu, medtem ko kot družina opazujejo kaj lepega v naravi ali pa uživajo v dobri hrani. »Otroke spomniva na to, s kolikšno ljubeznijo in premišljenostjo je Jehova ustvaril vse, kar nam je dal,« pravita starša. Neka zakonca iz Južne Afrike se s hčerkama rada pogovarjata o stvarstvu, medtem ko skupaj delajo na vrtu. Takrat na primer poudarita, kako je pravi čudež, da seme vzklije in iz njega zraste rastlina. »V hčerkah skušava razviti močno spoštovanje do življenja in njegove čudovite kompleksnosti,« pravita starša.

⁸ Neki oče iz Avstralije je s svojim sinom, ko je bil ta star kakih deset let, obiskal muzej. Želel mu je pomagati, da si okrepi vero v Boga kot stvarnika. »Ogledala sva si razstavo morskih bitij iz pradavnine, in sicer amonite in trilobite,« pripoveduje oče. »Osupla sva bila nad tem, da so bile te izumrle živali lepe, kompleksne in dovršene, in to nič manj od živali, ki jih vidimo danes. Zakaj so bila ta bitja iz pradavnine že tako kompleksna, če naj bi se kompleksne oblike življenja razvile iz preprostih? To spoznanje je name naredilo močan vtis in o njem sem se pogovoril s svojim sinom.«

9. Zakaj so ponazoritve učinkovite in kako je neka mama uporabila ponazoritev?

⁹ Jezus je pogosto uporabljal ponazoritve, ki spodbujajo k razmišljanju, trkajo na srce in so v pomoč pri pomnjenju. (Mat. 13:34, 35) Otroci imajo ponavadi bujno domišljijo. Zato starši, skušajte pri svojem poučevanju čim več uporabljati ponazoritve. Neka mama iz Japonske je delala ravno to. Ko sta bila njena sinova stara osem in deset let, se je z njima pogovarjala o Zemljini atmosferi in ju poučila o tem, kako skrbno jo je Jehova naredil. To je storila tako, da jima je dala mleko, sladkor in kavo. Nato ju je prosila, naj ji vsak pripravi skodelico kave. »Pripravljala sta jo karseda skrbno,« je povedala. »Ko sem ju vprašala, zakaj sta bila tako skrbna, sta rekla, da sta želela pripraviti ravno takšno kavo, kot jo imam jaz rada. Pojasnila sem jima, da je Bog s podobno skrbnostjo zmešal pline v atmosferi, in sicer ravno prav za nas.« Ta ponazoritev je bila primerna njunim letom in ju je tako pritegnila, kot ju teoretično učenje najbrž ne bi nikoli. Brez dvoma jima je ta pouk še dolgo ostal v spominu!

10., 11. a) S katero ponazoritvijo lahko pomagaš otroku pridobiti si vero v Boga? (Glej sliko pri naslovu.) b) Katere učinkovite ponazoritve uporabljaš ti?

¹⁰ Svojemu otroku lahko pomagaš pridobiti si vero v Boga celo s kuharskim receptom. Kako pa? Zatem ko spečeš torto ali piškote, lahko pojasniš vlogo recepta. Nato izroči otroku sadež, na primer jabolko, in ga vprašaj: »Ali veš, da je to jabolko  nastalo na podlagi ‚recepta‘?« Potem prereži jabolko na pol in otroku daj pečko. Z otrokom se lahko pogovarjata o tem, da je recept »zapisan« v pečki, toda v veliko bolj zapletenem jeziku kakor so zapisani recepti v kuharski knjigi. Lahko ga vprašaš: »Če je nekdo napisal recept za torto, kdo je potem napisal veliko bolj zapleten recept za jabolko?« Starejšemu otroku pa lahko pojasniš, da je recept za jabolko, pravzaprav za celotno jablano, del kodiranega zapisa v DNK. Morda bi lahko skupaj pogledala nekatere slike na straneh od 10 do 20 v naši brošuri Nastanek življenja – pet vprašanj, vrednih razmisleka.

¹¹ Številni starši s svojimi otroki radi razpravljajo o člankih iz rubrike »Plod ustvaritve?« v Prebudite se!. Če pa so otroci še zelo majhni, jih lahko s pomočjo te rubrike učijo preprostih dejstev. Na primer, zakonca iz Danske sta letala primerjala s pticami. »Letalo je podobno ptici,« sta rekla. »Toda ali lahko letalo izleže jajca in vali majhna letala? Ali ptice potrebujejo posebno pristajalno stezo? Ali lahko primerjaš zvok letala s petjem ptic? Kdo je torej bolj inteligenten – izdelovalec letal ali Stvarnik ptic?« Otroku lahko s takšnim pogovorom in dobro izbranimi vprašanji pomagaš, da razvije »premišljenost« in si pridobi vero v Boga. (Preg. 2:10–12)

12. Kako lahko ponazoritve pomagajo otrokom pridobiti si vero v Biblijo?

¹² Učinkovite ponazoritve lahko okrepijo otrokovo vero tudi v točnost Biblije. Razmisli denimo o stavku iz Joba 26:7. (Beri.) Kako lahko pokažeš, da je ta vrstica navdihnjena? Lahko bi samo navedel dejstva. Vendar zakaj ne bi raje spodbudil otrokove domišljije? Povej, da je Job živel veliko prej, preden so izumili teleskope in vesoljske ladje. Otrokova naloga naj bo, da pokaže, kako težko je bilo nekaterim verjeti, da zelo velik predmet, kakršna je Zemlja, ne sloni na ničemer. To lahko ponazori z žogo ali kamnom, tako da pokaže, da predmeti s težo ne morejo viseti v zraku, ne da bi bili na kaj naslonjeni. Na podlagi takega pouka si bo otrok dobro zapomnil, da je Jehova dal zapisati dejstva v Biblijo že veliko prej, preden so jih ljudje lahko dokazali. (Neh. 9:6)

13., 14. Kako lahko starši pomagajo otrokom razumeti vrednost biblijskih načel?

¹³ Še posebej je pomembno to, da pomagaš otrokom razumeti vrednost biblijskih načel. (Beri Psalm 1:1–3.) Za to obstaja več načinov. Na primer, svojim otrokom lahko rečeš, naj si zamislijo, da gredo živet na osamljen otok in naj za to izberejo nekaj ljudi, s katerimi bi tam živeli. Nato vprašaj: »Kakšne lastnosti bi moral imeti vsak posameznik, da bi vsi v skupini živeli v miru in bi se dobro razumeli?« Zatem se lahko z njimi pogovarjaš o modrih smernicah iz Galačanom 5:19–23.

¹⁴ Iz tega se lahko otroci naučijo dve pomembni stvari. Prvič, Božja merila spodbujajo k pravemu miru in slogi. Drugič, Jehova nas danes uči in s tem pripravlja za življenje v novem svetu. (Iza. 54:13; Jan. 17:3) To dvoje lahko poudariš tako, da omeniš kako doživetje iz naših publikacij, mogoče iz rubrike »Biblija spreminja življenja«, ki izhaja v Stražnem stolpu. Morda pa je kdo v vaši občini naredil velike spremembe, zato da bi ugajal Jehovu. Zakaj ga ne bi kot družina povabili, naj vam pove svojo zgodbo? Takšni zgledi biblijskim načelom kar vdihnejo življenje! (Heb. 4:12)

15. Na kaj bi moral paziti, ko poučuješ svoje otroke?

 ¹⁵ Pomembno je, da pri poučevanju ne zapadeš v rutino. Skušaj uporabljati domišljijo. Otroke spodbujaj k razmišljanju in pri tem upoštevaj njihova leta. Poskrbi, da bo učenje zanimivo in takšno, ki krepi vero. »Nikoli se ne naveličaj preizkušati novih metod za to, da bi pojasnil stare teme,« je rekel neki oče.

16. Zakaj je pri poučevanju otrok zelo pomembna potrpežljivost? Povej primer.

¹⁶ Za to, da si bodo otroci pridobili močno vero, je potreben Božji duh. (Gal. 5:22, 23) Tako kakor dobeseden sadež tudi vera potrebuje čas za rast. Zato moraš biti pri poučevanju svojih otrok potrpežljiv in vztrajen. »Z ženo sva svojima otrokoma preprosto posvečala veliko pozornosti,« je povedal neki oče iz Japonske. »Že takrat, ko sta bila zelo majhna, sem z njima dnevno preučeval po 15 minut, razen ob dnevih, ko smo imeli krščanski shod. Petnajst minut ni bilo preveč ne za naju ne za njiju.« Neki okrajni nadzornik je napisal: »Ko sem bil še najstnik, sem imel toliko vprašanj in dvomov, da sploh nisem uspel vseh povedati. Sčasoma pa sem na mnoge dobil odgovor na shodih ali med družinskim oziroma osebnim preučevanjem. Zato je pomembno, da starši vztrajno poučujejo svoje otroke.«

17. Zakaj je pomembno, da dajo starši dober zgled, in kako sta neka zakonca ravno takšen zgled svojim hčeram?

¹⁷ Seveda pa je pri vsem zelo pomemben tvoj zgled vere. Otroci bodo opazovali tvoja dejanja, in to jim bo gotovo koristilo. Zato starši, še naprej krepite svojo vero. Naj otroci vidijo, da vam je Jehova resničen. Na primer, ko sta neka zakonca z Bermudov glede česa zaskrbljena, skupaj s svojimi hčerami molita k Jehovu za vodstvo, poleg tega jih spodbujata, naj tudi same molijo. »Svoji starejši hčeri še rečeva: ‚Povsem zaupaj Jehovu, bodi zaposlena z duhovnimi dejavnostmi in ne skrbi preveč.‘ Ko vidi, kako se stvari rešijo, ve, da nam je Jehova pomagal. To čudovito vpliva na njeno vero v Boga in Sveto pismo.«

18. Katerega pomembnega dejstva bi se morali starši zavedati?

¹⁸ Konec koncev morajo otroci sami razviti lastno vero. Kot starš lahko sadiš in zalivaš, toda samo Bog lahko da rast. (1. Kor. 3:6) Zato prosi Boga za duha in trudi se poučevati svoje dragocene otroke. Tako boš Jehovu dal nekaj, kar bo lahko blagoslovil. (Efež. 6:4)