STAREJŠI po vsem svetu zelo cenijo naloge, ki so jim zaupane v Božji organizaciji. Ti posamezniki so za vse nas zares velik blagoslov! Vendar je pred nedavnim prišlo do spremembe. Ostarele starešine se je prosilo, naj nekatere večje odgovornosti predajo mlajšim starešinam. Kaj to pomeni?

Bratje, ki dopolnijo 70 let, ne služijo več kot okrajni nadzorniki ali terenski učitelji. Poleg tega starešine po 80. letu predajo mlajšim starešinam različne druge naloge, zato na primer niso več koordinatorji podružničnih odborov ali koordinatorji starešinstva v krajevnih občinah. Kako so se ti dragi ostareli starešine odzvali na to spremembo? Pokazali so, da so zvestovdani Jehovu in njegovi organizaciji.

Ken, ki je bil koordinator podružničnega odbora skoraj 49 let, pravi: »Z odločitvijo sem se povsem strinjal. Pravzaprav sem ravno tistega jutra, ko sem izvedel za spremembo, molil k Jehovu za to, da bi kak mlajši brat služil kot koordinator.« Podobno kot se je odzval Ken, so se odzvali tudi drugi  zvesti starejši posamezniki po vsem svetu. Ker pa so radi služili svojim bratom in sestram, so bili nekateri sprva razočarani.

»Bil sem nekoliko žalosten,« pravi Esperandio, ki je bil v občini koordinator starešinstva. Toda priznava: »Potrebujem več časa, da skrbim za zdravje, ki mi vse bolj peša.« Kot je pričakovati, Esperandio še naprej zvesto služi Jehovu in je blagoslov za svojo občino.

Kaj pa dolgoletni potujoči nadzorniki, ki so zdaj v kaki drugi obliki svete službe? Allan, ki je bil potujoči nadzornik 38 let, priznava: »Ko sem izvedel za spremembo, sem kar odrevenel.« Kljub temu vidi koristi tega, da se za delo šolajo mlajši bratje, in še naprej zvesto služi Jehovu.

Russell, ki je kot potujoči nadzornik in terenski učitelj služil skupaj 40 let, pravi, da sta bila z ženo sprva razočarana. »Izredno sva cenila svojo nalogo in menila sva, da sva še dovolj pri močeh za to, da bi jo še naprej opravljala.« Russell in njegova žena sta zaradi šolanja, ki sta ga bila deležna, in svojih izkušenj velika pridobitev za krajevno občino. Tamkajšnji oznanjevalci so zelo veseli, da lahko sodelujejo z njima.

Morda sam nisi doživel tega, kar so doživeli prej omenjeni posamezniki, toda poročilo iz 2. Samuelove knjige ti lahko pomaga razumeti takšne ostarele sovernike.

Pomisli na čas, ko je Absalom, sin kralja Davida, zanetil vstajo. David je iz Jeruzalema zbežal v Mahanajim, ki je ležal vzhodno od Jordana. Tam so on in tisti, ki so bili z njim, potrebovali nekatere osnovne življenjske potrebščine. Ali se spomniš, kaj se je zgodilo?

Trije možje s tistega področja so radodarno prinesli postelje, različno hrano in potrebne posode. Eden od teh mož je bil Barzilaj. (2. Sam. 17:27–29) Zatem ko je Absalomov upor spodletel, se je David lahko vrnil v Jeruzalem in Barzilaj ga je pospremil do Jordana. David ga je prosil, naj gre z njim v Jeruzalem. V zameno mu je ponudil, da ga bo oskrboval s hrano, čeprav je bil Barzilaj »zelo bogat« in ponujene hrane ni potreboval. (2. Sam. 19:31–33) Toda David je verjetno cenil Barzilajeve lastnosti in vesel bi bil kakršnih koli predlogov, ki bi mu jih Barzilaj dal. Živeti in delati na kraljevem dvoru bi bila prav gotovo velika čast!

Barzilaj je bil stvaren in skromen, zato je opozoril na to, da je star 80 let. Nato je dodal: »Mar lahko še razlikujem med dobrim in slabim?« Kaj je mislil s tem? Barzilaj si je v svojem dolgem življenju prav gotovo pridobil modrost. In drugim je lahko  še vedno dobro svetoval, kakor so kasneje »starejši možje« kralju Roboamu. (1. kra. 12:6, 7; Ps. 92:12–14; Preg. 16:31) Zato je Barzilaj, ko je govoril o razlikovanju med dobrim in slabim, morda mislil na fizične posledice oziroma omejitve, ki so mu jih prinesla leta. Priznal je, da je visoka starost že prizadela njegov okus in sluh. (Prid. 12:4, 5) Zato je Davida prosil, naj s seboj v Jeruzalem vzame mlajšega moškega, Kimhama. Ta je bil verjetno Barzilajev sin. (2. Sam. 19:35–40)

V uvodu omenjena sprememba, povezana s starostjo, odseva stališče, podobno Barzilajevemu. V primeru Barzilaja je bilo treba upoštevati okoliščine in zmožnosti samo enega posameznika. Vendar se je danes moralo stvarno razmisliti, kaj je najboljše za zveste starešine po vsem svetu.

Skromni starejši krščanski moški se zavedajo, da bo Jehovova organizacija še bolj okrepljena za nadaljnjo rast, če se bodo za opravljanje nalog, za katere so dolgo skrbeli sami, usposobili tudi mlajši bratje. V večini primerov so ravno ti starejši bratje šolali mlajše, podobno kot je Barzilaj verjetno šolal svojega sina in apostol Pavel Timoteja. (1. Kor. 4:17; Fil. 2:20–22) Ti mlajši bratje dokazujejo, da so zdaj »darovi v obliki ljudi«, ki lahko pomagajo krepiti »Kristusovo telo«. (Efež. 4:8–12; primerjaj 4. Mojzesova 11:16, 17, 29.)

Številni, ki so v svetovni občini Božjega ljudstva določene naloge prepustili mlajšim, so lahko začeli kako drugače služiti Jehovu ali pa so izkoristili priložnosti za povečano delovanje.

Marco, ki je bil potujoči nadzornik 19 let, pravi: »Zaradi novih okoliščin se lahko bolj posvetim neverujočim možem sester iz krajevne občine.«

»Z ženo sva si za cilj med drugim postavila, da pomagava nedejavnim in vodiva več svetopisemskih tečajev,« pove Geraldo, ki je bil potujoči nadzornik 28 let. Poroča, da z ženo vodita 15 svetopisemskih tečajev in da sedaj precej nedejavnih obiskuje shode.

Allan, ki smo ga prej omenili, pripomni: »Sedaj imava priložnost, da se povsem posvetiva oznanjevanju. Uživava v oznanjevanju na javnih krajih in poslovnem področju. Oznanjujeva tudi sosedom in dva izmed njih prihajata na shode v kraljestveno dvorano.«

Če si še vedno pri močeh in si kot zvestovdan brat v Božji organizaciji dobil kako novo nalogo, lahko pomagaš še na en poseben način. Jehovovo delo lahko podpiraš tako, da svoje neprecenljive izkušnje deliš z mlajšimi brati v občini. Russell, ki smo ga prej omenili, pravi: »Jehova šola in uporablja čudovite, sposobne mlajše brate. Bratovščini koristi njihovo energično poučevanje in pastirjevanje!« (Glej okvir » Pomagaj mlajšim bratom, da kar najbolj izkoristijo svoje zmožnosti«.)

Če se ti je pred kratkim spremenila teokratična naloga, ostani pozitiven. S svojim gorečim delom si se že dotaknil neštetih življenj in to lahko delaš še naprej. Bratje in sestre te imajo radi in zagotovo te bodo imeli tudi v prihodnje.

Še pomembnejše pa je, da ste vi, dragi bratje, pustili trajen pečat na Jehovovem srcu. Jehova ne bo »pozabil vašega dela in ljubezni, ki ste jo pokazali do njegovega imena, s tem da ste pomagali svetim in jim še vedno pomagate«. (Heb. 6:10) Ta navdihnjeni stavek vsem zagotavlja, da Božja obljuba ne velja le za pretekli trud. Jehovu ste  preveč dragoceni, da bi pozabil, kako ste se v preteklosti trudili, da bi mu ugajali, in kako se v tem še vedno trudite!

Kaj pa, če nisi eden izmed teh, ki se jim je spremenila naloga, kot smo o tem razpravljali do sedaj? Vseeno je ta sprememba morda neposredno povezana s teboj. Kako?

Če sodeluješ z zvestim starejšim bratom, ki je prejel novo nalogo, ti lahko njegova zrelost in leta izkušenj zelo koristijo. Obrni se nanj po nasvet. Prosi ga za predloge. In opazuj, kako pri nalogi, ki jo zdaj opravlja, zvestovdano uporablja svoje izkušnje.

Ne glede na to, ali si starejši brat in se ti je spremenila naloga ali pa si brat oziroma sestra, ki ti lahko koristijo izkušnje ostarelih bratov, imej v mislih, da Jehova ceni zvestovdanost tistih, ki mu že dolga leta služijo in v tem še vedno vztrajajo.