1. Kako Jehova gleda na ponižne ljudi? Pojasni.

JEHOVA ima zelo rad ponižne ljudi. Samo tisti, ki so zares ponižni, so lahko z njim v prisrčnem in tesnem odnosu. »Prevzetnega pa pozna le od daleč.« (Ps. 138:6) Vsi želimo ugajati Jehovu in občutiti njegovo ljubezen, zato imamo dobre razloge, da razvijamo ponižnost.

2. Kaj bomo pregledali v tem članku?

² V tem članku bomo odgovorili na tri vprašanja: 1. Kaj je ponižnost? 2. Zakaj naj bi razvijali to lastnost? 3. Katere okoliščine lahko preizkusijo našo ponižnost? Videli bomo, da takrat, ko razvijamo ponižnost, razveseljujemo Jehovovo srce in koristimo sebi. (Preg. 27:11; Iza. 48:17)

3. Kaj je ponižnost?

³ Ponižen posameznik ne misli, da je pomembnejši od drugih, niti ni ponosen. Sveto pismo pokaže, da ima takšen človek pravilen pogled na svoj odnos z Bogom Jehovom in soljudmi. Ponižen človek prizna, da je vsak na določenem področju boljši od njega. (Fil. 2:3, 4)

4., 5. Zakaj lahko rečemo, da se prava ponižnost ne kaže zgolj na zunaj?

⁴ Nekateri se samo na zunaj kažejo ponižne. Morda so bolj zadržani oziroma sramežljivi. Ali pa so spoštljivi in vljudni do drugih, ker so bili tako vzgojeni. Toda globoko v sebi so morda zelo ponosni. Vendar bodo prej ali slej pokazali, kakšni so v resnici. (Luk. 6:45)

 ⁵ Po drugi strani pa ljudje, ki so videti samozavestni ali odkriti, niso nujno ponosni. (Jan. 1:46, 47) Vendar bi takšni posamezniki morali paziti, da se ne zanašajo na svoje sposobnosti. Ne glede na to, ali smo bolj družabni ali ne, se moramo truditi, da razvijamo pravo ponižnost.

6. Kaj se lahko naučimo iz zgleda apostola Pavla glede na to, kar piše v 1. Korinčanom 15:10?

⁶ Razmislimo o primeru apostola Pavla. Jehova ga je veliko uporabljal, da je v enem mestu za drugim ustanavljal občine. Morda je na oznanjevanju dosegel več kot kateri koli drug apostol Jezusa Kristusa. Vendar Pavel ni menil, da je boljši od drugih. Ponižno je priznal: »Sem namreč najneznatnejši izmed apostolov in nisem vreden, da bi se imenoval apostol, ker sem preganjal Božjo občino.« (1. Kor. 15:9) Prav tako je pravilno priznal, da zaslug za svoj dobri odnos z Jehovom ne more pripisati svojim lastnostim ali delu, ampak Božji nezasluženi dobrotljivosti. (Beri 1. Korinčanom 15:10.) Pavel je dal dober zgled ponižnosti. Ko je napisal pismo kristjanom v Korintu, se ni hvalil, čeprav so ga nekateri v tej občini kritizirali. (2. Kor. 10:10)

7. Kako je dobro znani brat v sodobnem času pokazal, da je ponižen?

⁷ Številne izmed Jehovovega ljudstva je spodbudila življenjska zgodba brata Karla Kleina, ki je služil kot član Vodstvenega organa. V svoji življenjski zgodbi je brat Klein ponižno priznal, s katerimi težavami se je spoprijemal v življenju. Leta 1922 je prvič oznanjeval od vrat do vrat. Vendar je bilo to zanj tako težko,  da za tem od vrat do vrat ni oznanjeval približno dve leti. Kasneje, ko je služil v Betelu, mu je neki brat svetoval in zaradi tega je do njega kar nekaj časa gojil zamero. Poleg tega je doživel živčni zlom, od katerega si je kasneje opomogel. Vendar je prav tako imel veliko vznemirljivih in pomembnih nalog. Samo pomislimo, kako ponižen je moral biti ta dobro znani brat, da je iskreno priznal svoje slabosti! Številni bratje in sestre se z veseljem spominjajo brata Kleina ter njegove iskrene in zanimive življenjske zgodbe. *

8. Kako nam 1. Petrovo 5:6 pomaga uvideti, da je Jehovu ponižnost v veselje?

⁸ Najpomembnejši razlog, zakaj naj bi razvijali ponižnost, je to, da s tem ugajamo Jehovu. Apostol Peter je to jasno povedal. (Beri 1. Petrovo 5:6.) Glede Petrovih besed v knjigi »Pridi in hodi za menoj« piše: »Ošabnost je kakor strup. Njene posledice so lahko pogubne. Celo najbolj nadarjen posameznik lahko zaradi te lastnosti postane Bogu nekoristen. Ponižnost pa lahko po drugi strani naredi celo najmanj nadarjenega človeka zelo koristnega Jehovu. [...] Bog [te] bo [...] z veseljem nagradil za ponižnost.« * Ali je lahko še kaj boljšega od tega, da razveseljujemo Jehovovo srce? (Preg. 23:15)

9. Zakaj lahko druge pritegnemo k sebi, če smo ponižni?

⁹ Poleg tega, da razveseljujemo Jehova, imamo tudi številne koristi, če razvijamo ponižnost. Če smo ponižni, bomo druge pritegnili k sebi. Da bi to razumeli, se moramo vživeti v občutke drugih. (Mat. 7:12) Le redko kdo uživa v družbi ljudi, ki vedno vztrajajo pri svojem mnenju in ne želijo sprejeti predlogov drugih. Po drugi strani pa uživamo v družbi sovernikov, ki čutijo z bližnjimi, so »bratoljubni, polni najgloblje sočutnosti [in] ponižnega duha«. (1. Pet. 3:8) Če nas pritegnejo takšni ljudje, potem bomo verjetno tudi mi pritegnili njih – vse dokler smo ponižni.

10. Zakaj lažje živimo, če smo ponižni?

¹⁰ Če smo ponižni, tudi lažje živimo.  V življenju morda opazimo veliko stvari, ki niso pravilne ali poštene. Modri kralj Salomon je rekel: »Videl sem, kako so služabniki jezdili na konjih, knezi pa so šli peš kakor služabniki.« (Prid. 10:7) Tisti, ki so zelo sposobni, niso vedno deležni priznanja. Včasih nekateri, ki so manj sposobni, prejmejo več časti. Vseeno je Salomon priznal, da je bolj modro, da se sprijaznimo z realnostjo, kot pa to, da se razburjamo nad slabimi okoliščinami. (Prid. 6:9) Če smo ponižni, nam bo življenje lažje sprejeti takšno, kot je, ne pa takšnega, kot si ga želimo.

11. Kaj bi morali narediti, ko dobimo nasvet?

¹¹ Vsak dan imamo nešteto priložnosti, da kažemo ponižnost. Poglejmo si nekaj primerov. Ko dobimo nasvet. Ko se nekdo potrudi, da nam svetuje, smo verjetno naredili veliko večjo napako, kot si mislimo. Takrat bi morda nasvet najraje zavrnili. Morda začnemo negativno razmišljati o posamezniku, ki nam je svetoval, ali o načinu svetovanja. Toda če smo ponižni, si bomo prizadevali pokazati pravo stališče.

12. Zakaj bi morali biti hvaležni, ko nam kdo svetuje, kot to piše v Pregovorih 27:5, 6? Ponazori.

¹² Ponižen posameznik ceni nasvet. Naj ponazorimo: Predstavljaj si, da si na krščanskem shodu. Zatem ko se pogovarjaš z različnimi soverniki, te eden od njih pokliče na stran in ti zasebno pove, da imaš nekaj hrane med zobmi. Brez dvoma bi ti bilo nerodno. Toda ali ne bi bil hvaležen, da ti je ta posameznik to povedal? Mogoče si celo želiš, da bi ti to kdo že prej povedal! Podobno bi tudi mi morali biti ponižni in hvaležni, da je sovernik zbral pogum in nam dal nasvet, ki ga potrebujemo. Na tega posameznika bi morali gledati kot na prijatelja in ne kot na sovražnika. (Beri Pregovori 27:5, 6; Gal. 4:16.)

13. Kako lahko pokažemo ponižnost, ko drugi v občini prejmejo odgovornosti?

¹³ Ko drugi prejmejo odgovornosti. »Ko vidim, kakšne odgovornosti dobijo drugi, se včasih sprašujem, zakaj jih nisem dobil jaz,« prizna starešina Jason. Ali se tudi ti kdaj tako počutiš? Dobro je, če želimo narediti več za Jehova. (1. Tim. 3:1) Toda paziti moramo, o čem razmišljamo. Če nismo pazljivi, lahko ponos  hitro zraste v našem srcu. Krščanski mož bi lahko začel razmišljati, da je on najbolj sposoben, da opravlja neko delo v občini. Krščanska žena pa bi morda razmišljala: Moj mož je veliko sposobnejši od tega brata! Toda če smo zares ponižni, se bomo pazili takšnega ponosnega stališča.

14. Kaj se lahko naučimo iz tega, kako se je Mojzes odzval, ko so drugi dobili odgovornosti?

¹⁴ Veliko se lahko naučimo iz tega, kako se je Mojzes odzval, ko so drugi dobili določene odgovornosti. Zelo je cenil, da je vodil Izraelce. Kako se je Mojzes odzval, ko je Jehova tudi drugim dovolil, da so opravljali nekaj dela, ki ga je opravljal on? Ni bil ljubosumen. (4. Mojz. 11:24–29) Bil je ponižen in je drugim dovolil, da so mu pomagali pri sojenju ljudstva. (2. Mojz. 18:13–24) Tako Izraelcem ni bilo treba dolgo čakati na razsodbe. Mojzes je s tem pokazal, da mu je pomembnejše to, da pomaga ljudstvu, kot pa to, da ima pomemben položaj. Res dober zgled za nas! Če želimo biti uporabni za Jehova, je pomembnejše, da smo ponižni, kot pa to, da imamo izjemne sposobnosti. »Jehova je namreč visoko nad vsem, vendar vidi ponižnega.« (Ps. 138:6)

15. Kako so se številnim bratom in sestram spremenile okoliščine?

¹⁵ Ko se nam spremenijo okoliščine. V zadnjih letih so mnogi, ki že veliko let služijo Jehovu, prejeli nove dodelitve. Leta 2014 se je na primer območne nadzornike in njihove žene prosilo, da bi služili v drugi obliki polnočasne službe. Istega leta so tudi bratje, ki so dosegli starost 70 let, prenehali služiti kot okrajni nadzorniki. Prav tako bratje, ki so stari 80 let ali več, v občini ne morejo  služiti kot koordinatorji starešinstva. Poleg tega so bili v preteklih letih številni betelčani dodeljeni na področje. Drugi so morali prekiniti posebno polnočasno službo zaradi zdravstvenih težav, družinskih odgovornosti ali drugih osebnih razlogov.

16. Kako so naši bratje in sestre pokazali ponižnost, ko so se jim spremenile okoliščine?

¹⁶ Številnim bratom in sestram se je bilo težko prilagoditi tem spremembam, saj so imeli zelo radi svojo prejšnjo nalogo. Mnogi med njimi so jo opravljali veliko let. Nekateri so bili med tem, ko so se privajali na nove okoliščine, nekaj časa zelo žalostni. Vendar so se čez čas prilagodili. Kaj jim je pri tem pomagalo? Najbolj jim je pomagala ljubezen do Jehova. Vedo, da so se posvetili Bogu in ne delu, nazivu ali dodelitvi. (Kol. 3:23) Veseli so, da lahko še naprej ponižno služijo Jehovu na kateri koli dodelitvi. Na Jehova so zvrnili »vse svoje skrbi«, saj vedo, da jih ima rad. (1. Pet. 5:6, 7)

17. Zakaj smo hvaležni, da nas Božja Beseda spodbuja, naj razvijamo ponižnost?

¹⁷ Prav gotovo smo hvaležni, da nas Božja Beseda spodbuja, naj razvijamo ponižnost. Ko razvijamo to dragoceno lastnost, koristimo sebi in drugim. Lahko se uspešno spoprijemamo s težavami v življenju. In kar je najpomembnejše, to nas zbliža z našim nebeškim Očetom. Zelo smo lahko veseli, da Jehova ljubi in ceni svoje ponižne služabnike, čeprav je visok in vzvišen! (Iza. 57:15)