1. Katero obljubo, zapisano v Mateju 11:28–30, je dal Jezus?

JEZUS je množici, ki ga je poslušala, dal čudovito obljubo. »Pridite k meni,« je rekel, »in jaz vas bom poživil.« (Beri Matej 11:28–30.) To ni bila prazna obljuba. Spomnimo se na primer, kaj je naredil za neko žensko, ki je trpela zaradi hude bolezni.

2. Kaj je Jezus storil za bolno žensko?

² Ženska je nujno potrebovala pomoč. Obiskala je že veliko zdravnikov, da bi jo pozdravili. Vendar po 12 letih trpljenja še vedno ni bila ozdravljena. Po Postavi je bila nečista. (3. Mojz. 15:25) Nato je slišala, da lahko Jezus ozdravi tiste, ki trpijo, zato ga je poiskala. Ko ga je našla, se je dotaknila resic njegovega vrhnjega oblačila in je v trenutku ozdravela! Toda Jezus je naredil več kot le to, da jo je ozdravil. Povrnil ji je tudi dostojanstvo. Ko se je z njo pogovarjal, je na primer uporabil prisrčen, vendar spoštljiv izraz »hči«. Kako poživljena in okrepljena je morala biti ta ženska. (Luk. 8:43–48)

3. Katera vprašanja bomo pregledali?

³ Bodimo pozorni, da se je ta ženska potrudila in poiskala Jezusa. Enako velja za nas danes – moramo se potruditi, da pridemo k Jezusu. Danes Jezus čudežno ne ozdravi fizično bolnih posameznikov, ki pridejo k njemu. Vendar nas še vedno vabi: »Pridite k meni [...] in jaz vas bom poživil.« V tem članku bomo pregledali pet vprašanj: Kako lahko pridemo k Jezusu? Kaj je Jezus mislil  s tem, ko je rekel »Nadenite si moj jarem«? Kaj se lahko naučimo od Jezusa? Zakaj je delo, ki nam ga je dal, poživljajoče? In kako smo lahko še naprej poživljeni pod Jezusovim jarmom?

4., 5. Kako vse lahko pridemo k Jezusu?

⁴ Eden od načinov, da pridemo k Jezusu, je ta, da se kar največ naučimo o tem, kar je rekel in naredil. (Luk. 1:1–4) Nihče drug ne more tega narediti namesto nas – sami moramo preučevati to, kar v Svetem pismu piše o Jezusu. K Jezusu pridemo tudi tako, da se odločimo, da se bomo krstili in postali Kristusovi učenci.

⁵ Še en način, da pridemo k Jezusu, je ta, da gremo do starešin, ko potrebujemo pomoč. Jezus uporablja te »darove v obliki ljudi«, da skrbi za svoje ovce. (Efež. 4:7, 8, 11; Jan. 21:16; 1. Pet. 5:1–3) Prevzeti moramo pobudo in jih prositi za pomoč. Ne moremo pričakovati, da bodo starešine brali naše misli in vedeli, kaj potrebujemo. Razmislimo o tem, kar je rekel brat Julian: »Zaradi zdravstvenih težav sem moral zapustiti Betel in eden od mojih prijateljev mi je predlagal, naj prosim za pastirski obisk. Najprej sem mislil, da tega ne potrebujem. Toda kasneje sem prosil za pomoč in ta pastirski obisk se je izkazal za eno najboljših daril, ki sem jih kdaj dobil.« Podobno kot starešina, ki sta obiskala Juliana, lahko tudi nam zvesti starešine pomagajo, da spoznamo »Kristusov um« oziroma da razumemo in posnemamo Jezusovo razmišljanje in stališče. (1. Kor. 2:16; 1. Pet. 2:21) To je zares eno najboljših daril, ki nam ga starešine lahko dajo.

6. Kaj je Jezus mislil z besedami »Nadenite si moj jarem«?

⁶ Ko je Jezus rekel »Nadenite si moj jarem«, je s tem morda želel reči »Sprejmite mojo avtoriteto«. Morda pa je s tem želel reči »Vprezi se v moj jarem z menoj in skupaj bova delala za Jehova«. Kakor koli že, jarem pomeni delo.

7. Katero delo nam je zaupano, kot to piše v Mateju 28:18–20, in o čem smo lahko prepričani?

⁷ Jezusovo povabilo sprejmemo, ko se posvetimo Jehovu in se krstimo. To povabilo je namenjeno vsem – Jezus ne bo nikoli zavrnil nikogar, ki si želi iskreno služiti Bogu. (Jan. 6:37, 38) Vsem Kristusovim sledilcem je izkazana čast, da sodelujejo pri delu, ki ga je Jehova zaupal Jezusu. Prepričani smo lahko, da bo Jezus vedno z nami in nam bo pomagal pri tem delu. (Beri Matej 28:18–20.)

8., 9. Zakaj so ponižni ljudje radi prišli k Jezusu in kaj se lahko vprašamo?

⁸ Ponižni ljudje so radi prišli k Jezusu. (Mat. 19:13, 14; Luk. 7:37, 38) Zakaj? Razmislimo o razliki med Jezusom in farizeji. Ti verski voditelji so bili neljubeči in ponosni. (Mat. 12:9–14) Jezus pa je bil ljubeč in ponižen. Farizeji so si prizadevali za veljavo in so bili ponosni na svoj visoki položaj v družbi. Jezus je nasprotoval takšnemu ravnanju in je svoje učence učil, naj bodo ponižni in naj strežejo drugim. (Mat. 23:2, 6–11) Farizeji so drugim gospodovali in jih ustrahovali. (Jan. 9:13, 22) Jezus pa  je s svojimi ljubečimi dejanji in prijaznimi besedami druge poživil.

⁹ Ali si se kaj naučil iz Jezusovega zgleda? Vprašaj se: Ali sem znan po tem, da sem blag in ponižen? Ali z veseljem opravljam manj pomembna dela, da bi služil drugim? Ali sem z drugimi prijazen?

10. Kakšno okolje je Jezus priskrbel tistim, ki so delali skupaj z njim?

¹⁰ Jezus je poskrbel, da so tisti, ki so delali z njim, imeli mirno in prijetno okolje. Prav tako jih je rad šolal. (Luk. 10:1, 19–21) Svoje učence je spodbujal, naj postavljajo vprašanja, in želel je slišati njihovo mnenje. (Mat. 16:13–16) Podobno kot rastline v rastlinjaku so tudi učenci dobro duhovno rasli. Bili so pozorni na Jezusov pouk in so rojevali sad v obliki dobrih del.

11. Kaj naj bi se vprašali?

¹¹ Ali imaš določeno mero oblasti nad drugimi? Potem se vprašaj: Kako ravnam z drugimi na delovnem mestu ali doma? Ali si prizadevam za mir? Ali spodbujam druge, naj postavljajo vprašanja? Ali sem pripravljen prisluhniti mnenju drugih? Nikoli ne želimo biti podobni farizejem, ki so bili jezni na tiste, ki so jim postavljali vprašanja, in preganjali tiste, ki so imeli drugačno mnenje kot oni. (Mar. 3:1–6; Jan. 9:29–34)

12.–14. Zakaj je delo, ki nam ga je zaupal Jezus, poživljajoče?

¹² Zakaj je poživljajoče opravljati delo, ki nam ga je zaupal Jezus? Obstaja več razlogov. Preglejmo jih nekaj.

¹³ Imamo najboljše nadzornike. Naš najvišji nadzornik Jehova ni nehvaležen ali krut gospodar. Ceni delo, ki ga opravljamo. (Heb. 6:10) Daje nam potrebno moč, da opravljamo delo, ki nam ga je zaupal. (2. Kor. 4:7; Gal. 6:5) Naš kralj Jezus nam je dal popoln zgled, kako ravnati z drugimi. (Jan. 13:15) Starešine, ki skrbijo za nas, skušajo posnemati Jezusa, »velikega pastirja«. (Heb. 13:20; 1. Pet. 5:2) Trudijo se biti prijazni, spodbudni in pogumni, medtem ko nas vodijo in ščitijo.

¹⁴ Imamo najboljše prijatelje. Nihče nima tako ljubečih prijateljev in tako smiselnega dela kot mi. Samo pomislimo: Sodelujemo z brati in sestrami, ki se držijo najvišjih moralnih meril, vendar ne mislijo, da so boljši od drugih. So nadarjeni, vendar se ne hvalijo, in na druge gledajo kot na višje od sebe. Zanje nismo le sodelavci, ampak tudi prijatelji. Njihova ljubezen do nas je tako močna, da so za nas pripravljeni celo umreti.

15. Kako naj bi gledali na delo, ki ga opravljamo?

¹⁵ Imamo najboljše delo. Ljudi učimo resnico o Jehovu in razgaljamo laži, ki jih širi Hudič. (Jan. 8:44) Satan ljudem nalaga bremena, ki jih ne morejo nositi. Želi nas na primer prepričati, da nam Jehova ne bo odpustil naših grehov in da nismo vredni Božje ljubezni. To je uničujoče breme in grozna laž! Ko pridemo h Kristusu, so nam grehi odpuščeni. In resnica je, da nas ima Jehova vse zelo rad. (Rim. 8:32, 38, 39) V veliko veselje nam je, da lahko ljudem pomagamo, da se začnejo zanašati na Jehova, in vidimo, kako se jim izboljša življenje.

16. Kako se breme, za katero nas Jezus prosi, naj ga nosimo, razlikuje od drugih bremen, ki jih moramo nositi?

¹⁶ Breme, za katero nas Jezus prosi, naj ga nosimo, se zelo razlikuje od drugih bremen, ki jih moramo nositi. Ko na primer pridemo domov iz službe, smo morda utrujeni in nezadovoljni. Toda ko čas porabimo za to, da služimo Jehovu in Kristusu, smo zadovoljni in veseli. Morda smo ob koncu delovnega dne izčrpani in se moramo prisiliti, da gremo zvečer na občinski shod. Vendar se domov pogosto vrnemo poživljeni in polni novih moči. Podobno je, ko se potrudimo in gremo na oznanjevanje ali osebno preučujemo Sveto pismo. Nagrada, ki jo dobimo, je veliko večja od moči, ki smo jo za to porabili!

17. Zakaj moramo biti razumni in previdni?

¹⁷ Biti moramo razumni – vsak od nas ima le določeno mero moči. Zato moramo skrbno razmisliti, čemu jo bomo namenili. Lahko bi na primer veliko moči porabili za to, da si pridobimo gmotno imetje. Poglejmo, kaj je Jezus rekel bogatemu mlademu moškemu, ki ga je vprašal: »Kaj moram storiti, da bi podedoval večno življenje?« Mladi moški je že izpolnjeval Postavo. Moral je biti dober človek, saj v Markovem evangeliju piše, da se je Jezusu »priljubil«. Jezus je mladega oblastnika povabil z besedami: »Pojdi, prodaj, kar imaš, [...] in hodi za menoj.« Ta moški je želel slediti Jezusu, vendar ni mogel zapustiti svojega »velikega premoženja«. (Mar. 10:17–22) Tako je zavrnil jarem, ki mu ga je ponudil Jezus, in še naprej sužnjeval »Bogastvu«. (Mat. 6:24) Kako bi se ti odločil?

18. Kaj bi morali občasno narediti in zakaj?

¹⁸ Dobro je, da občasno razmislimo, čemu dajemo prednost v življenju. Zakaj? Ker želimo ugotoviti, ali svoje moči modro porabljamo. Razmislimo o tem, kar je povedal mlad moški po imenu Mark: »Več let sem mislil, da živim preprosto. Čeprav sem pioniral, sem ves čas razmišljal o denarju in o tem, kako bi lahko živel bolj udobno. Spraševal sem se, zakaj je moje življenje postalo takšno breme. Nato pa sem ugotovil, da sem si prizadeval predvsem za lastne želje in da sem Jehovu namenil le to, kar je ostalo od mojega časa in moči.« Mark je spremenil svoje razmišljanje in življenje, tako da je lahko več naredil za Jehova. »Včasih sem v skrbeh zaradi denarja,« pravi, »toda z Jehovovo pomočjo in Jezusovo podporo premagujem težave.«

19. Zakaj je pomembno, da imamo pravo stališče?

¹⁹ Pod Jezusovim jarmom smo lahko še naprej poživljeni, če delamo troje. Prvič, ohranjajmo pravo stališče. Opravljamo Jehovovo delo, zato moramo delati tako, kot želi Jehova. Mi smo delavci in Jehova je gospodar. (Luk. 17:10) Če bomo skušali njegovo delo opraviti po svoje, se bomo borili proti jarmu. Celo močen bik se bo verjetno poškodoval in izčrpal, če bo neprestano želel iti v svojo smer in se bo boril proti jarmu, ki ga nadzira njegov gospodar. Po drugi strani pa lahko naredimo marsikaj izjemnega in premagamo vsako oviro, če upoštevamo Jehovovo vodstvo. Zapomnimo si, da nihče ne more preprečiti  Jehovu, da bi se izpolnila njegova volja! (Rim. 8:31; 1. Jan. 4:4)

20. Kaj bi moral biti naš motiv, da pridemo pod Jezusov jarem?

²⁰ Drugič, delajmo s pravim motivom. Naš cilj je, da oslavimo našega ljubečega očeta Jehova. Posamezniki v prvem stoletju, ki so bili pohlepni in sebični, so kmalu postali nesrečni in so zapustili Jezusov jarem. (Jan. 6:25–27, 51, 60, 66; Fil. 3:18, 19) Tisti pa, ki jih je vodila nesebična ljubezen do Boga in bližnjega, so z veseljem nosili ta jarem vse svoje življenje na zemlji in imeli upanje, da bodo služili skupaj s Kristusom v nebesih. Kot oni bomo tudi mi ostali srečni, če bomo nosili Jezusov jarem s pravim motivom.

21. Kaj lahko pričakujemo, da bo Jehova naredil, kot to piše v Mateju 6:31–33?

²¹ Tretjič, imejmo prava pričakovanja. Izbrali smo si požrtvovalno življenje in težko delo. Jezus nas je opozoril, da bomo preganjani. Vendar lahko pričakujemo, da nam bo Jehova dal moč, da bomo zdržali kakršne koli težave. Več ko zdržimo, močnejši postanemo. (Jak. 1:2–4) Prav tako lahko pričakujemo, da nam bo Jehova dal vse, kar potrebujemo, da nas bo Jezus vodil in da nas bodo soverniki spodbujali. (Beri Matej 6:31–33; Jan. 10:14; 1. Tes. 5:11.) Ali potrebujemo še kaj drugega?

22. Za kaj smo lahko hvaležni?

²² Ženska je bila tisti dan, ko jo je Jezus ozdravil, poživljena. Vendar je prejela trajno poživitev le, če je postala zvesta Kristusova učenka. Kaj meniš, da je storila? Razmislimo o nagradi, ki jo je dobila, če je sprejela Jezusov jarem – lahko služi z Jezusom v nebesih! Vse žrtve, ki jih je naredila, da bi sledila Jezusu, kar zbledijo v primerjavi s tem blagoslovom. Ne glede na to, katero upanje imamo – večno življenje v nebesih ali na zemlji – smo lahko zelo hvaležni, da smo sprejeli Jezusovo povabilo: »Pridite k meni.«