38. PREUČEVALNI ČLANEK
Dokaži, da si vreden zaupanja
Zaupanja vreden človek zna zaupne zadeve držati zase. (PREG. 11:13)
PESEM 101 Enotno služimo Bogu
POVZETEK *
1. Kakšen človek je vreden zaupanja?
ČLOVEK, ki je vreden zaupanja, si prizadeva držati svoje obljube in govori resnico. (Ps. 15:4) Drugi vedo, da se lahko zanesejo nanj. Želimo, da bi bratje in sestre tako gledali na nas. Kaj lahko naredimo, da bi nam zaupali?
2. Kako lahko dokažemo, da smo vredni zaupanja?
2 Drugih ne moremo prisiliti, da bi nam zaupali, ampak si moramo to zaslužiti. Pravijo, da je zaupanje kot denar. Težko ga zaslužiš in hitro zapraviš. Jehova si prav gotovo zasluži, da mu zaupamo. Nikoli ne bomo imeli razloga, da bi izgubili zaupanje vanj, ker je »pri vsem, kar dela, zanesljiv«. (Ps. 33:4) Poleg tega pričakuje, da ga v tem posnemamo. (Efež. 5:1) Poglejmo nekaj zgledov Jehovovih služabnikov, ki so posnemali svojega nebeškega Očeta in dokazali, da so vredni zaupanja. Spoznali bomo tudi pet lastnosti, ki nam pomagajo, da nam drugi zaupajo.
UČI SE OD JEHOVOVIH SLUŽABNIKOV, KI SO BILI VREDNI ZAUPANJA
3., 4. Kako je prerok Daniel dokazal, da je vreden zaupanja, in o čem naj bi razmislili?
3 Prerok Daniel je bil odličen zgled zaupanja vrednega človeka. Čeprav je bil odpeljan v ujetništvo v Babilon, si je tam kmalu pridobil sloves nekoga, ki se mu lahko zaupa. Ta sloves se je še povečal, ko je z Jehovovo pomočjo razložil sanje babilonskega kralja Nebukadnezarja. Nekoč je Daniel moral kralju povedati, da Jehova ni zadovoljen z njim, in to ni bilo sporočilo, ki bi ga kralj želel slišati. Potreboval je pogum, saj je bil Nebukadnezar zelo vzkipljiv človek! (Dan. 2:12; 4:20–22, 25) Mnogo let kasneje se je Daniel ponovno izkazal za zaupanja vrednega, ko je točno razložil pomen skrivnostnega sporočila, ki se je pojavilo na steni palače v Babilonu. (Dan. 5:5, 25–29) Pozneje so tudi Medijec Darej in njegovi uradniki opazili, da ima Daniel »izreden um«. Priznali so, da je bil »vreden zaupanja in pri njem ni bilo zaslediti nobene malomarnosti ali pokvarjenosti«. (Dan. 6:3, 4) Da, celo vladarji, ki so častili tuje bogove, so priznali, da temu Jehovovemu služabniku lahko zaupajo.
4 Z Danielovim zgledom v mislih je dobro, da se vprašaš: Na kakšnem glasu sem pri tistih, ki niso Jehovove priče? Ali sem znan kot nekdo, ki izpolni svoje odgovornosti in se mu lahko zaupa? Zakaj sta ti vprašanji pomembni? Ker s tem, da smo vredni zaupanja, slavimo Jehova.
5. Zakaj je bil Hananija znan po tem, da je bil zanesljiv?
5 Upravitelj Nehemija je leta 455 pr. n. št., zatem ko je obnovil jeruzalemsko obzidje, iskal zanesljive moške, ki bi dobro skrbeli za mesto. Med drugim je izbral Hananija, ki je bil nadzornik utrdbe. Sveto pismo pravi, da »je bil zelo zanesljiv človek in je bolj kot mnogi drugi spoštoval pravega Boga«. (Neh. 7:2) Ljubezen do Jehova in strah, da mu ne bi ugajal, sta ga spodbujala, da je resno vzel vsako nalogo, ki jo je dobil. Ti lastnosti tudi nam pomagata, da smo zanesljivi pri tem, ko služimo Bogu.
6. Kako je Tihik dokazal, da je zanesljiv prijatelj apostola Pavla?
6 Poglejmo zgled Tihika, zaupanja vrednega sodelavca apostola Pavla. Ko je bil Pavel v hišnem priporu, se je zanašal nanj in je zanj rekel, da je »Gospodov zvesti služabnik«. (Efež. 6:21, 22) Zaupal mu je, da je bratom in sestram v Efezu in Kolosah prinesel pismo ter jih spodbujal in tolažil. Tihik nas spominja na zveste in zanesljive brate, ki danes skrbijo za naše duhovne potrebe. (Kol. 4:7–9)
7. Kaj se lahko o zanesljivosti naučiš od starešin in strežnih služabnikov v svoji občini?
7 Zelo cenimo naše zanesljive starešine in strežne služabnike. Tako kot Daniel, Hananija in Tihik resno jemljejo svoje odgovornosti. Ko na primer obiščemo shod med tednom, se nič ne sprašujemo, ali so vse naloge dodeljene. In kako veseli so starešine, ko se tisti, ki dobijo nalogo, pripravijo nanjo in jo podajo. Naj ponazorimo: Ko svetopisemskega učenca povabimo na shod ob koncu tedna, nas ni strah, da javnega govora ne bo. Poleg tega zaupamo, da bo na voljo literatura, ki jo potrebujemo za oznanjevanje. Ti zvesti bratje dobro skrbijo za nas in zanje se zahvaljujemo Jehovu. Kako pa lahko sami dokažemo, da smo vredni zaupanja?
DOKAŽI, DA ZNAŠ OHRANITI ZAUPNOST
8. Kako naj bi pokazali uravnovešenost, ko se zanimamo za druge? (Pregovori 11:13)
8 Brate in sestre imamo radi in se zanimamo zanje. Vendar je prav, da smo uravnovešeni in spoštujemo njihovo zasebnost. Nekateri kristjani v prvem stoletju so bili opravljivi, vtikali so se v zadeve drugih in govorili o stvareh, o katerih ne bi smeli. (1. Tim. 5:13) Gotovo jih ne želimo posnemati. Kaj pa, če nam sovernik pove nekaj osebnega in nas prosi, naj tega ne govorimo naprej? Sestra nam mogoče pove, da ima zdravstveno težavo ali kakšen drug problem, in nas prosi, naj to zadržimo zase. Njeno željo bi morali spoštovati. * (Beri Pregovori 11:13.) Poglejmo zdaj še nekaj drugih okoliščin, v katerih je pomembno ohraniti zaupnost.
9. Kako lahko vsak v družini pokaže, da je vreden zaupanja?
9 V družini. Vsak član družine je odgovoren, da nekatere družinske zadeve ohranja zaupne. Sestra ima mogoče navado, ki se njenemu možu zdi smešna. Ali bo o tem govoril drugim in jo s tem osramotil? Seveda ne! Ženo ima rad in je nikoli ne bi želel s čim prizadeti. (Efež. 5:33) Tudi najstniki si želijo določeno spoštovanje. Dobro je, da starši to upoštevajo. Napak svojih otrok na primer ne bodo razkrivali pred drugimi in jih tako poniževali. (Kol. 3:21) Tudi otroci se morajo naučiti ohranjati zaupnost. O stvareh, ki bi lahko osramotile koga v družini, ne govorijo drugim. (5. Mojz. 5:16) Ko si vsi v družini prizadevajo, da ne razkrivajo zaupnih družinskih informacij, se med seboj še bolj zbližajo.
10. Kaj pomeni biti pravi prijatelj? (Pregovori 17:17)
10 Med prijatelji. Vsi kdaj čutimo potrebo, da se zaupamo tesnemu prijatelju. Včasih je to morda težko. Mogoče nismo navajeni, da drugim govorimo o svojih občutkih. In zelo bi nas prizadelo, če bi izvedeli, da je naš prijatelj govoril naokoli o tem, kar smo mu povedali. Po drugi strani pa zelo cenimo prijatelja, ki zna ohraniti zaupnost. Res je »pravi prijatelj«. (Beri Pregovori 17:17.)
11. a) Kako starešine in njihove žene pokažejo, da so vredni zaupanja? b) Kaj se lahko naučimo od starešina, ki opravi zaupen pogovor pri sestri iz občine? (Glej sliko.)
11 V občini. Starešine, ki znajo ohraniti zaupnost, so bratom in sestram kot »zavetje pred vetrom in zatočišče«. (Iza. 32:2) Z njimi se lahko brez zadržkov pogovarjamo, saj smo prepričani, da bodo to, kar jim povemo, obdržali zase. Nanje ne pritiskamo, naj nam povedo nekaj, česar ne bi smeli. Poleg tega cenimo žene starešin, ker ne skušajo izvleči informacij iz svojega moža. Pravzaprav je dobro, da starešina svoji ženi ne pove osebnih informacij o bratih in sestrah. Žena nekega starešina pravi: »Hvaležna sem možu, da mi ne govori o svojih pastirskih obiskih in tistih, ki potrebujejo duhovno pomoč. Ne pove mi niti njihovih imen. Vesela sem, da nisem obremenjena s problemi, glede katerih ne morem narediti nič. Z vsemi v občini se lahko sproščeno pogovarjam. In lahko sem prepričana, da moj mož ne bo nikomur govoril o mojih občutkih ali težavah, ki mu jih zaupam.« Seveda si vsi želimo, da smo znani kot ljudje, ki so vredni zaupanja. Katere lastnosti nam lahko pri tem pomagajo? Pogledali jih bomo pet.
LASTNOSTI, KI TI BODO POMAGALE, DA BOŠ VREDEN ZAUPANJA
12. Zakaj lahko rečemo, da je ljubezen temelj zaupanja? Povej primer.
12 Ljubezen je temelj zaupanja. Jezus je omenil dve največji zapovedi – da ljubimo Jehova in da imamo radi svojega bližnjega. (Mat. 22:37–39) Jehova je popolnoma vreden zaupanja in ljubezen do njega nas spodbuja, da posnemamo njegov zgled. Ljubezen do bratov in sester pa nas spodbuja, da ne razkrivamo njihovih osebnih zadev. Če bi to delali, bi jim lahko povzročili škodo, sramoto ali bolečino. (Jan. 15:12)
13. Kako nam ponižnost pomaga, da smo vredni zaupanja?
13 Ponižnost nam pomaga, da smo vredni zaupanja. Ponižen kristjan na druge ne skuša narediti vtisa s tem, da prvi razkrije neko informacijo. (Fil. 2:3) Ne povzdiguje sebe, tako da pravi, da nekaj ve, ampak tega ne sme povedati. Če smo ponižni, tudi ne bomo širili lastnih zamisli o stvareh, o katerih nič ne piše v Svetem pismu ali v naših publikacijah.
14. Kako nam dobra presoja pomaga, da smo vredni zaupanja?
14 Dobra presoja kristjanu pomaga, da ve, kdaj je »čas molčanja in čas govorjenja«. (Prid. 3:7) V nekaterih kulturah ljudje radi rečejo: »Govoriti je srebro, molčati pa zlato.« Drugače povedano, včasih je boljše biti tiho kot pa govoriti. Zato v Pregovorih 11:12 piše: »Človek, ki zna dobro presojati, [...] molči.« Razmisli o primeru. Nekega izkušenega starešina pogosto prosijo, da pomaga drugim občinam pri reševanju težjih problemov. Glede tega je eden od njegovih sostarešin rekel: »Vedno pazi, da ne razkriva zaupnih informacij o drugih občinah.« Ta starešina si je zaradi dobre presoje v svoji občini pridobil spoštovanje drugih starešin. Prepričani so, da nikoli ne bo širil zaupnih informacij o njihovi občini.
15. Povej primer, ki pokaže, kako si lahko s poštenostjo pridobimo zaupanje drugih.
15 Poštenost je še nekaj, kar potrebujemo, da bi nam drugi zaupali. Poštenemu človeku zaupamo, ker vemo, da vedno govori resnico. (Efež. 4:25; Heb. 13:18) Recimo, da se želiš izboljšati v poučevanju. Zato prosiš nekoga, da posluša tvojo točko na shodu in ti pove, kje se lahko še izboljšaš. Koga bi prosil za iskreno mnenje? Nekoga, ki ti bo povedal to, kar želiš slišati, ali nekoga, ki ti bo prijazno povedal resnico? Odgovor je očiten. V Svetem pismu piše: »Boljši je odkrit opomin kakor prikrita ljubezen. Kadar te rani prijatelj, je to izraz zvestobe.« (Preg. 27:5, 6) Čeprav prijateljevega iskrenega mnenja najprej ni prijetno slišati, ti bo to kasneje koristilo.
16. Kako se iz Pregovorov 10:19 vidi, da se moramo obvladati?
16 Samoobvladanje je nepogrešljivo, če želimo, da bi nam drugi zaupali. Ta lastnost nam pomaga, da ostanemo tiho, ko smo v skušnjavi, da bi povedali kaj zaupnega. (Beri Pregovori 10:19.) Naše samoobvladanje je morda na preizkušnji, ko uporabljamo socialna omrežja. Če nismo previdni, bi lahko nehote kaj zaupnega razkrili veliko ljudem naenkrat. Ko se enkrat informacija razširi, nimamo nadzora nad tem, kako jo bodo drugi uporabili ali koliko škode bo povzročila. Samoobvladanje nam tudi pomaga, da ostanemo tiho, ko nas nasprotniki skušajo zvito pripraviti do tega, da bi odkrili kaj, kar bi ogrozilo naše brate in sestre. To se lahko zgodi, ko nas v deželi, v kateri je naše delo prepovedano ali omejeno, zaslišuje policija. V tej in drugih okoliščinah lahko upoštevamo načelo: »Zamašil si bom usta in bom tiho.« (Ps. 39:1) Ne glede na to, ali gre za naše družinske člane, prijatelje, brate in sestre ali kogar koli drugega, moramo biti vredni zaupanja. Za to pa potrebujemo samoobvladanje.
17. Kako lahko prispevamo k temu, da v občini vlada zaupanje?
17 Kako veseli smo, da nas je Jehova sprejel v bratovščino, v kateri so ljudje, ki so ljubeči in vredni zaupanja! Vsi imamo odgovornost, da si pridobimo zaupanje bratov in sester. Ko se vsak od nas trudi kazati ljubezen, ponižnost, dobro presojo, poštenost in samoobvladanje, prispevamo k temu, da v občini vlada zaupanje. Da bi nam drugi lahko zaupali, si moramo stalno prizadevati. Zato posnemajmo našega Boga Jehova in dokažimo, da smo vredni zaupanja.
PESEM 123 Zvesti in vdani Božji ureditvi
^ Če želimo, da bi nam drugi zaupali, moramo najprej sami dokazati, da smo vredni zaupanja. V tem članku bomo videli, zakaj je zaupanje tako pomembno in katere lastnosti potrebujemo, da bi nam drugi lahko zaupali.
^ Če izvemo, da je kdo v občini hudo grešil, bi ga morali spodbuditi, da poišče pomoč pri starešinah. Če tega ne naredi, bi iz zvestobe do Jehova in krščanske občine morali o zadevi seznaniti duhovne pastirje.
^ OPIS SLIK: Starešina svoji družini ne razkrije zaupnih informacij, ki jih je izvedel.