1. Zakaj nismo presenečeni, da je tako malo zaupanja v svetu?

 LJUDJE v Satanovem svetu ne vedo, komu bi lahko zaupali. Trgovci, politiki in verski voditelji jih vedno znova razočarajo. Mnogi ne morejo zaupati niti prijateljem, sosedom in celo družinskim članom. To nas ne preseneča. Sveto pismo je napovedalo, da bodo ljudje v zadnjih dneh nezvesti in obrekljivi in da bodo druge izdajali. S tem pravzaprav posnemajo boga tega sveta, ki niti malo ni vreden zaupanja. (2. Tim. 3:1–4; 2. Kor. 4:4)

2. a) Komu lahko popolnoma zaupamo? b) Kaj se morda nekateri sprašujejo?

² Toda kot kristjani vemo, da lahko popolnoma zaupamo Jehovu. (Jer. 17:7, 8) Prepričani smo, da nas ima rad in da ne bo »nikoli zapustil« svojih prijateljev. (Ps. 9:10) Zaupamo lahko tudi Jezusu Kristusu, ker je za nas dal svoje življenje. (1. Pet. 3:18) Prav tako iz lastnih izkušenj vemo, da lahko zaupamo vodstvu, ki ga dobimo iz Svetega pisma. (2. Tim. 3:16, 17) Prepričani smo, da lahko zaupamo Jehovu, Jezusu in Svetemu pismu. Ampak nekateri se morda sprašujejo, ali lahko vedno zaupajo bratom in sestram v občini. Če je odgovor da, zakaj jim lahko zaupamo?

3. Katero izjemno čast imamo? (Marko 10:29, 30)

³ Jehova nas je izbral, da smo del njegove svetovne družine častilcev. Samo pomisli, kakšna čast je to in kako nam to koristi! (Beri Marko 10:29, 30.) Po vsem svetu imajo naši soverniki enako radi Jehova kot mi in  se močno trudijo živeti po njegovih merilih. Njihov jezik, kultura in oblačenje so morda drugačni od naših, vendar čutimo, da smo si blizu, tudi ko se srečamo prvič. Še posebej pa smo veseli, da lahko skupaj z njimi slavimo in častimo našega ljubečega nebeškega Očeta. (Ps. 133:1)

4. Zakaj potrebujemo naše brate in sestre?

⁴ Zdaj je bolj kot kdaj prej nujno, da smo enotni z brati in sestrami. Včasih nam pomagajo prenašati nadloge. (Rim. 15:1; Gal. 6:2) Spodbujajo nas tudi, da še naprej aktivno služimo Jehovu in ostajamo duhovno močni. (1. Tes. 5:11; Heb. 10:23–25) Pomislimo, kako bi se počutili, če ne bi imeli občine, ki nam pomaga, da se bojujemo proti skupnima sovražnikoma – Satanu Hudiču in njegovemu hudobnemu svetu. Satan in tisti, ki jih ima pod oblastjo, bodo kmalu napadli Božje služabnike. Kako zelo bomo takrat veseli, da imamo ob sebi brate in sestre!

5. Zakaj je nekaterim težko zaupati bratom in sestram?

⁵ Vendar nekateri težko zaupajo bratom in sestram. Mogoče so doživeli, da je sovernik izdal njihovo zaupanje ali ni držal obljube. Ali pa je kdo v občini rekel ali naredil kaj, kar jih je močno prizadelo. Če imamo takšne izkušnje, nam je težko zaupati drugim. Kaj nam lahko v takšnem primeru pomaga?

6. Kako nam lahko ljubezen pomaga, da zaupamo drugim? (1. Korinčanom 13:4–8)

⁶ Temelj zaupanja je ljubezen. V 13. poglavju 1. Korinčanom so opisani  številni vidiki ljubezni, ki nam lahko pomagajo, da zaupamo drugim. (Beri 1. Korinčanom 13:4–8.) V četrti vrstici na primer piše, da je ljubezen »potrpežljiva in prijazna«. Jehova je z nami potrpežljiv, tudi ko grešimo proti njemu. Zato bi tudi mi morali biti potrpežljivi z brati in sestrami, ko naredijo ali rečejo kaj, kar nas razjezi ali prizadene. V peti vrstici glede ljubezni piše: »Ni razdražljiva. Ne spominja se krivic.« Ne želimo se spominjati krivic, tako da bi si v spomin zapisali vsakič, ko nas sovernik prizadene, da bi mu to kasneje očitali. V Pridigarju 7:9 piše: »Ne bodi hitro užaljen.« Veliko bolje je upoštevati Efežanom 4:26: »Naj se ne zgodi, da bi sonce zašlo, vi pa bi bili še vedno jezni.«

7. Kako nam načela iz Mateja 7:1–5 pomagajo, da bolj zaupamo sovernikom?

⁷ Bratom in sestram lahko bolj zaupamo tudi tako, da nanje gledamo enako kot Jehova. Bog jih ljubi in si ne zapisuje njihovih grehov. In tudi mi si jih ne bi smeli. (Ps. 130:3) Ne osredotočajmo se na njihove napake, ampak v njih iščimo lepe lastnosti in skušajmo videti, kaj dobrega lahko naredijo. (Beri Matej 7:1–5.) O njih ne mislimo slabo, ker ljubezen »vse veruje«. (1. Kor. 13:7) To ne pomeni, da Jehova od nas pričakuje, da bi drugim kar slepo verjeli. Pričakuje pa, da jim zaupamo, ker so dokazali, da so vredni zaupanja. *

8. Kako si lahko pridobiš zaupanje v brate in sestre?

⁸ Zaupanje si je tako kot spoštovanje treba zaslužiti in za to je potreben čas. Kako si lahko pridobiš zaupanje v brate in sestre? Dobro jih spoznaj. Pogovarjaj se z njimi na občinskih shodih. Z njimi oznanjuj. Bodi potrpežljiv in jim daj priložnost, da dokažejo, da so vredni zaupanja. Na začetku nekomu, ki ga še ne poznaš tako dobro, verjetno ne boš povedal kar vsega o sebi. Kasneje, ko se bo med vama razvilo prijateljstvo, pa ti bo lažje govoriti o svojih občutkih. (Luk. 16:10) Kaj pa, če sovernik izda tvoje zaupanje? Ne obupaj hitro nad njim, ampak pusti, da preteče nekaj časa. In ne dovoli, da bi zaradi ravnanja nekaterih nehal zaupati bratom in sestram. Pogledali bomo nekaj zgledov zvestih Jehovovih služabnikov, ki so drugim zaupali, čeprav so jih nekateri razočarali.

9. a) Kako je Ana pokazala, da še naprej zaupa Jehovovi ureditvi za čaščenje kljub grehom nekaterih njegovih predstavnikov? b) Kaj si se iz Anine izkušnje naučil o zaupanju v Jehovovo ureditev za čaščenje? (Glej sliko.)

⁹ Ali te je že kdaj razočaral kakšen brat, ki ima odgovorne naloge? Če je tako, ti bo morda koristil zgled Ane. Največjo duhovno avtoriteto v Izraelu je v tistem času imel veliki duhovnik Eli. Toda njegova družina ni bila zgledna. Njegova sinova, ki sta imela pomembne naloge, sta se vedla sramotno in nemoralno, vendar ju je Eli samo blago pokaral. Jehova ni takoj odstavil Elija kot velikega duhovnika. Vseeno je  Ana spoštovala Božjo ureditev za čaščenje in prišla v shodni šotor, čeprav je tam kot veliki duhovnik služil Eli. Ko je ta videl Ano, da v hudi stiski moli, je napačno sklepal, da je pijana. Ne da bi preveril dejstva, jo je obsodil. (1. Sam. 1:12–16) Kljub vsemu je Ana obljubila, da bo sina, če ga bo dobila, pripeljala v shodni šotor, da bo služil pod Elijevim nadzorom. (1. Sam. 1:11) Kako pa je bilo z Elijevima sinovoma? Ali ju je bilo treba kaznovati? Ja. In Jehova je ob svojem času ukrepal. (1. Sam. 4:17) Medtem pa je Ano blagoslovil s sinom Samuelom. (1. Sam. 1:17–20)

10. Kako je David kljub slabi izkušnji pokazal, da zaupa drugim?

¹⁰ Ali je že kdaj kakšen tesen prijatelj izdal tvoje zaupanje? Potem razmisli, kaj je doživel kralj David. Eden od njegovih prijateljev je bil Ahitofel. Toda ko je Absolom svojemu očetu Davidu skušal vzeti kraljestvo, se mu je Ahitofel pridružil pri uporu. To je moralo biti za Davida zelo boleče. Naenkrat je izgubil podporo svojega sina in človeka, za katerega je mislil, da je njegov prijatelj. Vendar David ni dovolil, da bi zato nehal zaupati drugim. Še naprej je zaupal svojemu zvestemu prijatelju Hušaju, ki se ni pridružil uporu. David je imel za to dober razlog. Hušaj se je izkazal za pravega prijatelja in je celo tvegal svoje življenje, da bi pomagal Davidu. (2. Sam. 17:1–16)

11. Kako je eden od Nabalovih služabnikov pokazal zaupanje?

¹¹ Razmisli tudi o enem od Nabalovih služabnikov. David in njegovi možje so prijazno ščitili služabnike bogatega Izraelca Nabala. Malo kasneje ga je David prosil, naj njegovim možem priskrbi nekaj hrane, kolikor pač lahko. Nabal je zavrnil to skromno prošnjo. David se je tako razjezil, da se je odločil pobiti vse moške v Nabalovi hiši. Eden od služabnikov je o tem obvestil Nabalovo ženo Abigajilo. Kot služabnik v Nabalovi hiši je vedel, da je njegovo življenje v Abigajilinih rokah.  Zato ni pobegnil, ampak ji je zaupal, da bo rešila situacijo. Takšno zaupanje je lahko imel, ker je vedel, da je preudarna ženska. Njegovo zaupanje se je izkazalo za upravičeno. Abigajila je pogumno ukrepala in odvrnila Davida od njegove namere. (1. Sam. 25:2–35) Zaupala mu je, da bo ravnal razumno.

12. Kako je Jezus pokazal, da zaupa svojim učencem kljub njihovim napakam?

¹² Jezus je svojim učencem zaupal, čeprav so delali napake. (Jan. 15:15, 16) Ko sta ga Jakob in Janez prosila, da bi imela pomemben položaj v Kraljestvu, ni začel dvomiti o tem, zakaj služita Jehovu, ali jima odvzel možnosti, da sta apostola. (Mar. 10:35–40) Kasneje so ga tisto noč, ko je bil aretiran, zapustili vsi njegovi učenci. (Mat. 26:56) Vendar jim je še naprej zaupal. Čeprav se je dobro zavedal njihovih pomanjkljivosti, »jih je imel rad vse do konca«. (Jan. 13:1) Po vstajenju je svojim enajstim zvestim apostolom celo dal pomembno nalogo, da vodijo pri pridobivanju učencev in skrbijo za njegove dragocene ovce. (Mat. 28:19, 20; Jan. 21:15–17) Njegovo zaupanje v te nepopolne moške ni bilo zaman. Vsi so zvesto služili Jehovu vse do konca svoje zemeljske poti. Prav gotovo so Ana, David, Nabalov služabnik, Abigajila in Jezus dober zgled posameznikov, ki so zaupali nepopolnim ljudem.

13. Kaj je lahko razlog, da težko zaupamo drugim?

¹³ Ali si že kdaj kakšnemu soverniku povedal kaj zaupnega, on pa je to kasneje povedal naprej? To te lahko zelo potre. Nekoč je neka sestra zaupala starešinu nekaj osebnega. Naslednji dan jo je poklicala žena tega starešina, da bi jo spodbudila. Očitno ji je mož povedal to, kar mu je ta sestra zaupala. Razumljivo je, da se je sestri omajalo zaupanje v tega starešina. Vendar je ravnala modro in za pomoč prosila drugega starešina. Pomagal ji je, da si je spet pridobila zaupanje v starešine.

14. Kaj je nekemu bratu pomagalo, da je spet lahko zaupal drugim?

¹⁴ Neki brat se je že dolgo jezil na dva starešina, ker je menil, da jima ne more zaupati. Potem pa je začel razmišljati o tem, kar je rekel neki brat, katerega je zelo spoštoval. Ta brat je izrekel naslednje preproste, a zelo pomembne besede: »Satan je naš sovražnik, ne pa bratje in sestre.« Brat je o tem veliko razmišljal in molil ter nazadnje obnovil dobre odnose z obema starešinama.

15. Zakaj je morda potreben čas, da si znova pridobimo zaupanje v druge? Povej primer.

¹⁵ Ali si že kdaj izgubil kakšno nalogo v občini? To je lahko zelo boleče. Grete in njena mama sta zvesto služili Jehovu v nacistični Nemčiji v 1930. letih, ko je bilo naše delo prepovedano. Grete je imela posebno nalogo, da je pretipkavala Stražni stolp za sovernike. Toda ko so bratje izvedeli, da njen oče nasprotuje resnici, so ji to nalogo vzeli. Bali so se, da bo informacije o občini izdal nasprotnikom. Gretine preizkušnje se s tem še niso končale. Bratje in sestre ves čas druge svetovne vojne njej in njeni mami niso dajali revij. Poleg tega se z njima niso pogovarjali, ko  so ju srečali na ulici. To ju je res prizadelo. Grete je rekla, da je potrebovala veliko časa, da je tem sovernikom odpustila in jim znova zaupala. Sčasoma je razumela, da jim je Jehova odpustil, zato jim mora tudi ona. *

16. Zakaj bi morali odstraniti vse, kar nas ovira, da bi zaupali drugim?

¹⁶ Če si že kdaj imel podobno neprijetno izkušnjo, si prizadevaj, da boš ponovno zaupal drugim. Morda boš potreboval čas, ampak se bo splačalo. Naj ponazorimo. Če smo se že kdaj zastrupili s hrano, smo mogoče bolj previdni, kaj jemo. Vendar zaradi ene take slabe izkušnje ne bomo kar nehali jesti. Podobno je, če en sokristjan izda naše zaupanje. Zaradi tega ne bomo nehali zaupati kar vsem bratom in sestram, saj vemo, da so nepopolni. Ko jim bomo spet zaupali, bomo srečnejši in se bomo lažje osredotočali na to, kar lahko mi naredimo, da bi prispevali k zaupanju v občini.

17. Zakaj je zaupanje tako pomembno in o čem bomo razpravljali v naslednjem članku?

¹⁷ Zaupanje je v Satanovem svetu prava redkost, toda našo svetovno bratovščino prežema zaupanje, ki temelji na ljubezni. Takšno zaupanje že sedaj prispeva k našemu veselju in enotnosti, v prihodnjih težkih časih pa nas bo ščitilo. Kaj lahko narediš, če je kakšen sovernik izdal tvoje zaupanje? Na zadevo skušaj gledati tako kot Jehova, upoštevaj svetopisemska načela, imej rad brate in sestre in se uči iz svetopisemskih zgledov. Naša ranjena čustva se lahko zacelijo in spet si lahko pridobimo zaupanje v druge. Ko to naredimo, dobimo veliko prijateljev, ki so »zvestejši od brata«. (Preg. 18:24) Toda zaupanje je dvosmerna cesta. V naslednjem članku bomo videli, kako lahko sami dokažemo, da smo vredni zaupanja.