Pavel je v 1. Korinčanom 15:8 rekel: »Nazadnje se je kakor kakemu nedonošenčku prikazal tudi meni.« V preteklosti smo pojasnjevali, da je Pavel očitno govoril o svoji izkušnji, ko je videl Jezusa v nebeški slavi. Bilo je tako, kot da mu je bila podeljena čast, da je rojen oziroma obujen v duhovno življenje predčasno, stoletja preden je takšno vstajenje dejansko začelo potekati. Vendar smo z nadaljnjim raziskovanjem odkrili, da moramo spremeniti razlago te vrstice.

Res je, da je Pavel s temi besedami imel v mislih to, kar se je zgodilo ob njegovi spreobrnitvi. Ampak kaj je mislil, ko je zase rekel, da je nedonošenček? Obstaja več možnosti.

Njegova spreobrnitev je bila nenadna in travmatična. Do prezgodnjega rojstva pogosto pride nepričakovano. Ko je Savel (kasneje znan kot Pavel) potoval v Damask, da bi preganjal kristjane, ni pričakoval, da bo v videnju videl obujenega Jezusa. Spreobrnitev pa ni bila presenečenje samo za Pavla, temveč tudi za kristjane, ki jih je nameraval preganjati v tem mestu. Poleg tega je bila ta izkušnja tako travmatična, da je začasno izgubil vid. (Apd. 9:1–9, 17–19)

Spreobrnil se je ob »napačnem času«. Izvirna grška beseda, ki se prevaja z »nedonošenček«, se lahko prevede tudi kot »tisti, ki je rojen ob napačnem času«. V prevodu Svetega pisma Zaživi se ta vrstica glasi: »Nazadnje sem ga videl jaz – človek, ki se ni rodil ob pravem času.« Ko se je Pavel spreobrnil, se je Jezus že vrnil v nebesa. Pavel v nasprotju s tistimi, ki jih je omenil v prejšnjih vrsticah, ni videl obujenega Jezusa, preden je ta šel v nebesa. (1. Kor. 15:4–8) Jezus se je Pavlu nepričakovano prikazal in mu s tem dal priložnost, da ga vidi, pa čeprav na videz ob »napačnem času«.

O sebi je govoril skromno. Po mnenju nekaterih strokovnjakov je bil Pavel s tem izrazom kritičen do sebe. Če je bilo res tako, je priznal, da si ne zasluži časti, ki mu je bila izkazana. Pravzaprav je rekel: »Sem namreč najmanj pomemben med apostoli in sploh nisem vreden, da bi se imenoval apostol, ker sem preganjal Božjo občino. Toda zaradi Božje nezaslužene dobrote sem to, kar sem.« (1. Kor. 15:9, 10)

Kaj lahko sklenemo? Videti je, da je Pavel imel v mislih to, da se mu je Jezus prikazal nepričakovano, da njegova spreobrnitev ni bila ob pravem času ali da ni bil vreden takšnega izjemnega videnja. Kakor koli že, očitno je Pavel zelo cenil to izkušnjo. Zanj je bila nedvoumen dokaz, da je bil Jezus obujen od mrtvih. Nič čudnega, da je pogosto govoril o tej nepričakovani izkušnji, ko je o Jezusovem vstajenju oznanjeval drugim. (Apd. 22:6–11; 26:13–18)