1. Za kaj je Jehova uporabil apostola Petra malo pred njegovo smrtjo?

 APOSTOL PETER je vedel, da se njegovo življenje izteka. Desetletja je zvesto služil Jehovu, sledil Jezusu, odpiral nova področja za oznanjevanje in služil kot član vodstvenega organa. Ampak s tem njegovega služenja še ni bilo konec. Približno med letoma 62 in 64 n. št. je bil navdihnjen, da napiše dve pismi – 1. in 2. Petrovo pismo, ki sta danes del Svetega pisma. Upal je, da bosta ti pismi tudi po njegovi smrti pomagali kristjanom. (2. Pet. 1:12–15)

2. Zakaj sta bili Petrovi pismi času primerni?

² Peter je svoji pismi napisal v času, ko so njegovi soverniki morali »prenašati razne preizkušnje«. (1. Pet. 1:6) Hudobni ljudje so skušali krščansko občino okužiti s krivimi nauki in nečistim vedenjem. (2. Pet. 2:1, 2, 14) Kristjane, ki so živeli v Jeruzalemu, je čakal »konec vsega« – skorajšnje uničenje mesta in judovske stvarnosti. (1. Pet. 4:7) Nedvomno sta Petrovi pismi pomagali kristjanom razumeti, kako lahko kljub preizkušnjam ostanejo zvesti in kako se lahko pripravijo na težave, ki so jih še čakale. b

3. Zakaj naj bi pregledali Petrovi navdihnjeni pismi?

 ³ Čeprav je Peter svoji pismi namenil kristjanom v prvem stoletju, ju je Jehova vključil v svojo Besedo. Tako lahko imamo od njiju koristi še danes. (Rim. 15:4) Tudi mi živimo v svetu, v katerem je razširjeno nečisto vedenje, zato doživljamo preizkušnje, zaradi katerih nam je včasih težko služiti Jehovu. Poleg tega bo kmalu nastopila stiska, ki bo veliko večja od tiste, ki so jo doživeli kristjani v Jeruzalemu. V Petrovih pismih najdemo pomembne smernice, ki nam lahko pomagajo, da bomo pripravljeni na Jehovov dan, da bomo premagali strah pred ljudmi in da se bomo med seboj imeli radi iz vsega srca. Te smernice lahko pomagajo tudi starešinam, da uspešno skrbijo za čredo.

4. Kaj lahko omaja našo vero glede na 2. Petrovo 3:3, 4?

⁴ Obkrožajo nas ljudje, ki ne verjamejo v izpolnitev svetopisemskih prerokb. Nasprotniki se nam posmehujejo, ker že veliko let pričakujemo konec. Nekateri trdijo, da konec ne bo nikoli prišel. (Beri 2. Petrovo 3:3, 4.) Če slišimo takšne pripombe na oznanjevanju, v službi ali od družinskega člana, lahko to omaja našo vero. Peter je pojasnil, kaj nam lahko pomaga, da se to ne bi zgodilo.

5. Kaj nam lahko pomaga, da imamo pravilen pogled na to, kdaj bo prišel konec? (2. Petrovo 3:8, 9)

⁵ Nekaterim se mogoče zdi, da Jehova predolgo čaka, da uniči današnji hudobni svet. Petrove besede nam lahko pomagajo, da imamo na to pravilen pogled, saj nas spomnijo, da Jehova gleda na čas zelo drugače kot mi. (Beri 2. Petrovo 3:8, 9.) Za Jehova je tisoč let kakor en dan. Jehova je potrpežljiv in ne želi, da bi bil kdo uničen. Ampak ko bo njegov dan prišel, bo ta svet doživel svoj konec. V čast nam je, da lahko čas, ki nam je še ostal, uporabimo za to, da vsem ljudem oznanjujemo dobro novico.

6. Kako pokažemo, da imamo Jehovov dan »ves čas v mislih«? (2. Petrovo 3:11, 12.)

⁶ Peter nas spodbuja, naj imamo Jehovov dan »ves čas v mislih«. (Beri 2. Petrovo 3:11, 12.) Kako lahko to delamo? Dobro je, da vsak dan premišljujemo o lepem življenju, ki nas čaka v novem svetu. Predstavljaj si, kako dihaš čist zrak, ješ zdravo hrano, pozdravljaš svoje ljubljene, ki so bili obujeni, in kako ljudi, ki so živeli pred mnogimi leti, poučuješ o tem, kako so se izpolnile svetopisemske prerokbe. Takšno razmišljanje ti bo pomagalo, da boš potrpežljivo čakal na Jehova. Poleg tega se boš še bolj zavedal, v katerih časih živimo. Ker vemo, kaj nas čaka v prihodnosti, ne bomo pustili, da nas zavedejo lažni učitelji. (2. Pet. 3:17)

7. Kako lahko na nas vpliva strah pred ljudmi?

⁷ Ker imamo Jehovov dan ves čas v mislih, nas to spodbudi, da drugim govorimo o dobri novici. Ampak lahko se zgodi, da se bojimo spregovoriti. Zakaj? Zato ker lahko podležemo strahu pred ljudmi. To se je zgodilo Petru. Ko so sodili Jezusu, ga je bilo strah priznati, da je njegov učenec, in je celo večkrat  zanikal, da ga pozna. (Mat. 26:69–75) Ampak svoj strah je kasneje premagal in je lahko s prepričanjem rekel: »Ne bojte se tega, česar se ljudje bojijo, in naj vas nič ne vznemirja.« (1. Pet. 3:14) Petrove besede nam zagotavljajo, da lahko premagamo strah pred ljudmi.

8. Kaj nam lahko pomaga premagati strah pred ljudmi? (1. Petrovo 3:15)

⁸ Kaj nam lahko pomaga premagati strah pred ljudmi? Peter nam naroča: »Priznavajte v svojem srcu, da je Kristus Gospod in da je svet.« (Beri 1. Petrovo 3:15.) K temu spada, da razmišljamo, kakšen položaj in moč ima naš Gospod in Kralj, Jezus Kristus. Če si takrat, ko se ponudi priložnost, da bi spregovoril o dobri novici, živčen ali te zajame strah, pomisli na našega Kralja. Predstavljaj si, kako vlada v nebesih in je obkrožen z nešteto angeli. Spomni se, da ima »vso oblast v nebesih in na zemlji« in da bo s tabo »vse do izteka zadnjih dni te stvarnosti«. (Mat. 28:18–20) Peter nas spodbuja, naj bomo »vedno pripravljeni zagovarjati« svojo vero. Ali bi rad o resnici spregovoril v službi, šoli ali kje drugje? Že vnaprej razmisli, kako bi lahko to naredil, in se pripravi, kaj boš rekel. Moli za pogum in zaupaj Jehovu, da ti bo pomagal premagati strah pred ljudmi. (Apd. 4:29)

9. Kako ob neki priložnosti Peter ni pokazal ljubezni? (Glej tudi sliko.)

⁹ Peter se je naučil, kako kazati ljubezen. Na lastna ušesa je slišal Jezusove besede: »Dajem vam novo zapoved: Ljubite drug drugega. Kakor sem jaz imel rad vas, tako imejte tudi vi radi drug drugega.« (Jan. 13:34) Kljub temu je kasneje popustil pritisku in ni hotel jesti z nejudovskimi soverniki. Apostol Pavel je to, kar je naredil Peter, označil za »pretvarjanje« oziroma hinavsko ravnanje. (Gal. 2:11–14) Peter je sprejel Pavlov opomin in se iz njega nekaj naučil. V obeh pismih je poudaril, da ni dovolj, da ljubezen do bratov in sester samo čutimo, ampak da jo moramo tudi pokazati.

10. Rezultat česa je »nehinavska bratska ljubezen«? Pojasni. (1. Petrovo 1:22)

¹⁰ Peter je rekel, da bi morali sovernikom izkazovati »nehinavsko bratsko ljubezen«. (Beri 1. Petrovo 1:22.) Takšna ljubezen je rezultat »poslušnosti resnici«. K tej resnici spada to, da »Bog ni pristranski«. (Apd. 10:34, 35) Ne moremo reči, da ubogamo Jezusovo zapoved glede ljubezni, če ljubezen izkazujemo samo nekaterim v občini. Seveda smo si podobno kot Jezus z nekaterimi morda bližje kot z drugimi. (Jan. 13:23; 20:2) Toda Peter nas je opozoril, da bi se morali truditi »bratsko ljubezen«, ki je podobna prisrčni družinski navezanosti, izkazovati vsem bratom in sestram. (1. Pet. 2:17)

11. Kaj pomeni, da imamo »zelo radi drug drugega iz srca«?

¹¹ Peter nas je spodbudil, naj imamo »zelo radi drug drugega iz srca«. To pomeni, da drugim izkazujemo ljubezen, tudi če je to težko. Kaj, če nas je na primer sovernik užalil ali prizadel? Naš prvi odziv je mogoče ta, da mu vrnemo milo za drago, ne pa da mu pokažemo ljubezen. Ampak Peter se je od Jezusa naučil, da takšno ravnanje Bogu ni všeč. (Jan. 18:10, 11) Napisal je: »Ne vračajte hudega s hudim ne žaljenja z žaljenjem, ampak se odzovite z lepimi besedami.« (1. Pet. 3:9) Če imaš druge res rad, te bo to spodbudilo, da boš prijazen in obziren tudi do tistih, ki so te mogoče prizadeli.

12. a) K čemu nas bo to, da imamo drug drugega radi, še spodbudilo? b) Kaj si boš prizadeval delati, kot je to prikazano v videoposnetku Ostanimo enotni?

¹² Peter je v svojem prvem pismu še enkrat poudaril, naj imamo »drug drugega radi iz vsega srca«. Takšna močna ljubezen ne pokriva samo nekaj grehov, ampak »množico grehov«. (1. Pet. 4:8) Morda se je Peter spomnil, kaj ga je pred leti Jezus naučil glede odpuščanja. Takrat je Peter verjetno mislil, da je od njega zelo prijazno, če bratu odpusti »do 7-krat«. Vendar ga je Jezus poučil – pa tudi vse nas – da je treba odpustiti »do 77-krat«, kar pomeni neskončnokrat. (Mat. 18:21, 22) Če ti je težko upoštevati ta nasvet, naj ti to ne vzame volje! Vsem Jehovovim nepopolnim služabnikom je včasih težko, da drugim odpustijo. Pomembno je, da zdaj narediš potrebne korake, da odpustiš soverniku in se z njim pobotaš. c

13. Zakaj je starešinam mogoče težko najti čas za to, da skrbijo za brate in sestre?

¹³ Peter prav gotovo ni nikoli pozabil, kaj mu je Jezus rekel po svojem vstajenju: »Pasi moje ovčice.« (Jan. 21:16) Če si starešina, veš, da te besede veljajo tudi zate. Ampak starešinu je mogoče težko najti čas, da opravlja to pomembno nalogo. Najprej mora fizično, čustveno in duhovno skrbeti za svojo družino. Poleg tega mora biti drugim zgled v oznanjevanju. Veliko časa porabi tudi za to, da pripravi točke za shode, zbore in zborovanja. Nekateri starešine imajo še dodatne odgovornosti, saj so člani odbora za stike z bolnišnicami ali pa sodelujejo z lokalnim oddelkom za načrtovanje in gradnjo. Starešine so res zelo zaposleni!

14. Kaj lahko starešinam pomaga, da pasejo čredo? (1. Petrovo 5:1–4)

¹⁴ Peter je sostarešine spodbujal: »Pasite Božjo čredo.« (Beri 1. Petrovo 5:1–4.) Če si starešina, vemo, da imaš rad svoje brate in sestre in da jih želiš pasti. Vendar imaš mogoče včasih občutek, da si tako zaposlen ali utrujen, da ne zmoreš opravljati te naloge. Kaj lahko narediš? Svoje skrbi povej Jehovu. Peter je napisal: »Če kdo služi, naj se pri tem zanaša na moč, ki jo daje Bog.« (1. Pet. 4:11) Bratje in sestre imajo mogoče težave, ki se jih v tem svetu ne da popolnoma rešiti, in ne veš, kako bi jim pomagal. Zapomni si, da za njih skrbi tudi »glavni pastir«, Jezus Kristus. Za njih lahko naredi veliko več od kogar koli, in to že sedaj pa tudi v novem svetu. Bog od starešin pričakuje samo to, da imajo radi sovernike, jih pasejo in so »čredi za zgled«.

15. Kako neki starešina pomaga bratom in sestram? (Glej tudi sliko.)

¹⁵ William, ki že dolgo služi kot starešina, se zaveda, kako pomembno je pastirjevanje. Potem ko je izbruhnila pandemija covida-19, so se on in drugi starešine odločili, da bodo vsak teden stopili v stik z vsakim iz svoje oznanjevalske skupine. Zakaj? Takole pojasni: »Mnogi bratje in sestre so bili doma  sami s svojimi mislimi in te misli bi lahko hitro postale negativne.« William sovernika, ki se znajde v težavi, pozorno posluša, da bi ugotovil, kaj potrebuje in kaj ga skrbi. Da bi soverniku pomagal, poišče primerno gradivo, pogosto kakšen videoposnetek z našega spletnega mesta. Doda še: »Pastirjevanje je nujno bolj kot kdaj prej. Veliko časa in moči porabimo za to, da druge ljudi učimo o Jehovu, ampak podobno bi se morali potruditi za sovernike in jim pomagati, da ostanejo v resnici.«

16. Kako vse lahko upoštevamo nasvete iz Petrovih pisem?

¹⁶ Razpravljali smo o samo nekaj stvareh, ki se jih lahko naučimo iz Petrovih pisem. Mogoče si opazil kakšno področje, na katerem bi se rad izboljšal. Ali bi na primer rad bolj pogosto premišljeval o tem, kaj lepega te čaka v novem svetu? Ali si si postavil za cilj, da boš oznanjeval v službi, šoli ali kje drugje? Ali si ugotovil, kako bi lahko še bolj izkazoval ljubezen svojim bratom in sestram? Starešine, ali ste odločeni Jehovovo čredo pasti še bolj goreče? Če se boš iskreno preiskal, boš verjetno odkril kakšno svojo slabost, ampak naj te to ne potre. »Gospod je dober« in ti bo pomagal, da se izboljšaš. (1. Pet. 2:3) Peter nam je zagotovil: »Bog […] bo sam končal vaše izpopolnjevanje. Utrdil vas bo, vas okrepil in učvrstil.« (1. Pet. 5:10)

17. Kaj nas čaka, če bomo ostali zvesti in dovolili Jehovu, da nas oblikuje?

¹⁷ Peter se nekoč ni čutil vrednega, da bi bil v bližini Božjega Sina. (Luk. 5:8) Ampak z ljubečo pomočjo Jehova in Jezusa je ostal zvest Kristusov sledilec. Tako je lahko vstopil »v večno Kraljestvo našega Gospoda in Rešitelja, Jezusa Kristusa«. (2. Pet. 1:11) Kako čudovita nagrada! Če boš ostal zvest, tako kot je Peter, in dovolil Jehovu, da te oblikuje, boš tudi ti nagrajen z večnim življenjem. Prepričan si lahko, da boš zaradi svoje vere rešen. (1. Pet. 1:9)