1. Kaj te lahko vprašajo v službi ali v šoli?

 KAKO se počutiš, ko te sodelavec ali sošolec vpraša kaj v zvezi s tvojo vero? Ali si živčen? Večina nas je. Takšno vprašanje nam razkrije, kaj človek razmišlja ali verjame, in nam da priložnost, da z njim govorimo o dobri novici. Včasih pa nam kdo postavi vprašanje, ker se ne strinja z nami ali pa išče prepir. To nas ne bi smelo presenetiti. Konec koncev mnogi nimajo točnih informacij o našem verovanju. (Apd. 28:22) Poleg tega živimo v »zadnjih dneh«, ko je veliko ljudi »trmastih« in celo »divjih«. (2. Tim. 3:1, 3)

2. Zakaj potrebujemo blagost?

² Mogoče se sprašuješ, kako sem lahko prijazen in takten, ko nekdo nasprotuje mojemu verovanju. Kaj ti bo pomagalo? Z eno besedo – blagost. Blag človek ni vzkipljiv, ampak se zna obvladati, ko je izzvan ali ko ne ve, kako odgovoriti. (Preg. 16:32) Ampak mogoče si misliš, da je to lažje reči kot narediti. Kako lahko postaneš bolj blag? Kako lahko odgovoriš na blag način, ko nekdo nasprotuje tvojemu verovanju? In če imaš otroke, kako jim lahko pomagaš, da na blag način branijo svojo vero? Pa poglejmo.

3. Zakaj blagost ni šibkost? (2. Timoteju 2:24, 25)

³ Nekateri mislijo, da je blagost šibkost, ampak v resnici ni tako. Blag človek potrebuje notranjo moč, da ostane miren, ko je v težki situaciji. Blagost je ena od lastnosti, ki so »sad duha«. (Gal. 5:22, 23) Oblika  grške besede, prevedene z »blagost«, se je včasih uporabljala za opis divjega konja, ki so ga ukrotili. Predstavljaj si divjega konja, ki postane krotek. Čeprav je krotek, je še vedno močan. Kaj pa mi ljudje? Kako lahko postanemo blagi in smo hkrati močni? Lastna moč ni dovolj. Jehova moramo v molitvi prositi, da nam da svojega duha in nam pomaga gojiti to lepo lastnost. Mnogi naši bratje in sestre so dokazali, da je možno postati blag. Številni od njih so se odzvali blago, ko so jih nasprotniki izzvali. Zaradi tega njihovega odziva imajo drugi boljše mnenje o Jehovovih pričah. (Beri 2. Timoteju 2:24, 25.) Kako lahko postane blagost tudi tvoja vrlina?

4. Kaj se glede blagosti naučimo od Izaka?

⁴ V Svetem pismu najdemo veliko poročil, ki poudarjajo, kako pomembna je blagost. Eno takšnih je poročilo o Izaku. Ko je živel v Gerarju, ki je bil na filistejskem ozemlju, so njegovi zavistni sosedje zasuli vodnjake, ki so jih izkopali služabniki njegovega očeta. Izak se ni boril za svoje pravice, ampak se je z družino in služabniki preselil drugam in tam izkopal vodnjake. (1. Mojz. 26:12–18) Ampak Filistejci so trdili, da je voda tudi v teh vodnjakih njihova. Kljub temu se Izak ni razjezil. (1. Mojz. 26:19–25) Kaj mu je pomagalo, da je ostal blag tudi v tej situaciji, ko je bilo videti, da ga drugi namerno izzivajo? Prav gotovo sta mu bila za zgled njegova starša. Abraham je bil znan po svojem miroljubnem reševanju težav, Sara pa je bila »mirnega in blagega duha«. (1. Pet. 3:4–6; 1. Mojz. 21:22–34)

5. Kako lahko krščanskim staršem uspe, da svoje otroke naučijo blagosti? Povej primer.

⁵ Krščanski starši, bodite prepričani, da tudi vam lahko uspe svoje otroke naučiti blagosti. Razmislite o primeru 17-letnega Maxenca. V šoli in na oznanjevanju se je moral večkrat soočiti z jeznimi ljudmi. Starša sta ga potrpežljivo učila, kako lahko v teh situacijah ostane blag. Rekla sta: »Maxence zdaj razume, da se prava moč pokaže z mirnim odzivom in samoobvladanjem, ne pa z jezo in nasiljem.« Blagost je postala njegova vrlina.

6. Kako nam lahko molitev pomaga, da smo bolj blagi?

⁶ Kaj lahko naredimo, ko smo v napeti situaciji, na primer, ko kdo blati ime našega Boga ali se posmehuje Svetemu pismu? Jehova moramo prositi za njegovega duha in za modrost, da se bomo odzvali blago. Kaj pa, če kasneje ugotovimo, da se nismo odzvali najboljše? Glede tega lahko spet molimo in razmislimo, kaj bi lahko naslednjič naredili boljše. Jehova nam bo dal svojega svetega duha, da se bomo lahko obvladali in ravnali blago.

7. Kako nam lahko na pamet naučene svetopisemske vrstice pomagajo, da nadziramo svoje besede in dejanja? (Pregovori 15:1, 18)

⁷ Nekatere svetopisemske vrstice nam lahko pomagajo, da bomo v napeti situaciji znali brzdati svoj jezik. Božji duh nam lahko te vrstice takrat prikliče v misli. (Jan. 14:26) Pomagajo nam lahko na primer načela iz knjige Pregovori. (Beri Pregovori 15:1, 18.) Ta knjiga nam tudi pokaže, zakaj je dobro, da se v napetih situacijah obvladamo in ostanemo mirni. (Preg. 10:19; 17:27; 21:23; 25:15)

8. Zakaj naj bi razmislili o morebitnih razlogih za vprašanja o našem verovanju?

⁸ Pomaga nam lahko tudi to, da smo razumni. (Preg. 19:11) Razumen človek se obvlada, ko mu kdo postavi izzivalna vprašanja glede verovanja. Nekatera vprašanja so kot ledene gore. Pri ledenih gorah je večji del skrit pod gladino. Podobno je včasih skrit pravi razlog, zakaj nas nekdo nekaj sprašuje. Kaj je torej dobro, da imamo v mislih, preden odgovorimo? To, da morda ne vemo, kaj je posameznika navedlo, da je nekaj rekel ali vprašal glede našega verovanja. (Preg. 16:23)

9. Kako je Gideon pri ravnanju z Efraimci pokazal razumnost in blagost?

⁹ Razmislimo, kako se je odzval Gideon, ko so k njemu prišli Efraimci. Jezno so ga vprašali, zakaj jih ni prej poklical v boj proti Izraelovim sovražnikom. Ali se je za njihovo jezo skrival ranjen ponos? Mogoče. Naj je bil razlog tak ali drugačen, je Gideon modro upošteval njihove občutke in jim odgovoril blago. Kakšen je bil rezultat? S svojim odgovorom jih je razorožil, zato »so se pomirili«. (Sodn. 8:1–3)

10. Kaj nam bo pomagalo odgovoriti tistim, ki nasprotujejo našemu verovanju? (1. Petrovo 3:15)

 ¹⁰ Mogoče sodelavec ali sošolec nasprotuje nekaterim našim pogledom na moralo. Po najboljših močeh bomo zagovarjali svoje prepričanje, hkrati pa bomo spoštovali njegovo pravico, da ima svoje mnenje. (Beri 1. Petrovo 3:15.) Na njegove besede ne glejmo kot na napad ali kritiko, ampak kot na možnost, da izvemo, kaj mu je pomembno. Ne glede na razlog, zakaj nekaj reče ali vpraša, je dobro, da se odzovemo blago in prijazno. Naš odgovor ga lahko spodbudi, da ponovno razmisli o svojih pogledih. Tudi če je nesramen ali sarkastičen, bi naš cilj moral biti, da odgovorimo prijazno. (Rim. 12:17)

11., 12. a) O čem lahko razmislimo, preden odgovorimo na težko vprašanje? (Glej tudi sliko.) b) Povej primer, kako lahko to, da nam kdo postavi vprašanje, vodi v pogovor.

¹¹ Na primer, če sodelavec vpraša, zakaj ne praznujemo rojstnih dnevov, razmisli o naslednjih vprašanjih: Ali mogoče misli, da se ne smemo zabavati? Ali mogoče misli, da naše stališče do rojstnih dnevov kvari prijateljsko vzdušje med sodelavci? Mogoče lahko sodelavca najprej pohvališ za to, da se zanima za druge, in mu nato zagotoviš, da je tudi tebi pomembno, da se vsi dobro počutijo na delovnem mestu. Tako bo morda stekel sproščen pogovor o tem, kaj iz Svetega pisma razumemo glede praznovanja rojstnih dnevov.

¹² Podoben pristop lahko uporabimo, ko gre za druge kontroverzne teme. Sošolec morda reče, da bi Jehovove priče morale spremeniti svoj pogled na homoseksualnost. Ali ima mogoče napačno predstavo o naših pogledih na homoseksualnost? Ali je kakšen njegov prijatelj ali sorodnik homoseksualec? Ali morda sklepa, da sovražimo homoseksualce? Mogoče mu moraš zagotoviti, da imamo radi vse ljudi in da spoštujemo posameznikovo pravico do tega, da se sam odloči, kako bo živel. b (1. Pet. 2:17) Potem pa mu lahko morda poveš, kaj pravi Sveto pismo o tem in kako nam upoštevanje svetopisemskih meril pomaga, da smo v življenju bolj srečni.

13. Kako bi lahko pomagal nekomu, ki se posmehuje temu, da verjamemo v Boga?

¹³ Če srečamo koga, ki nam odločno ugovarja, ne bi smeli prehitro sklepati, da vemo, kaj verjame. (Titu 3:2) Kaj, če sošolec reče, da je neumno verjeti v Boga? Ali to pomeni, da trdno verjame v evolucijo in da ve vse o tem? V resnici o tej zadevi morda sploh ni veliko razmišljal. Namesto da začneš debato o znanosti, mu lahko pustiš nekaj gradiva ali pa mu postaviš vprašanje, o katerem bo lahko razmislil kasneje. Na primer, lahko bi mu poslal povezavo na informacije o ustvaritvi z jw.org. Kasneje se bo mogoče pripravljen pogovarjati o kakšnem članku ali videoposnetku, ki ga je našel tam. S spoštljivim pristopom ga lahko spodbudiš, da bo želel izvedeti več o tem, kar pravi Sveto pismo.

14. Kako je Niall s pomočjo našega spletnega mesta pomagal sošolcu, ki je imel napačno predstavo o Jehovovih pričah?

¹⁴ Niall, ki je v najstniških letih, je s pomočjo našega spletnega mesta pomagal sošolcu, ki je imel napačne predstave o  Jehovovih pričah. Takole pravi: »Sošolec mi je velikokrat rekel, da ne verjamem znanosti, ker raje verjamem pravljicam kot pa dejstvom.« Ko mu je Niall skušal pojasniti naše verovanje, mu sošolec tega ni pustil, zato mu je poslal povezavo na razdelek Znanost in Sveto pismo na jw.org. Niall je kasneje ugotovil, da je sošolec verjetno prebral gradivo in da je bolj odprt za pogovor o nastanku življenja. Mogoče se kaj podobnega lahko zgodi tudi tebi.

15. Kako lahko starši pomagajo svojim otrokom, da odgovorijo blago, ko sošolci ugovarjajo njihovemu verovanju?

¹⁵ Starši lahko naučijo svoje otroke, da bodo odgovorili blago, ko drugi ugovarjajo njihovemu verovanju. (Jak. 3:13) Nekateri starši med družinskim čaščenjem z otroki vadijo, kaj reči. Z njimi obravnavajo teme, na katere bi lahko nanesel pogovor v šoli. Pogovarjajo se, kako odgovoriti na neko vprašanje, in to tudi vadijo. Poleg tega jih učijo govoriti blago in prijazno. (Glej okvir » Koristno je, da vadite, kaj boste rekli«.)

16., 17. Kako lahko mladim pomaga to, da vadijo, kako naj odgovorijo?

¹⁶ Kako nam koristi, če vadimo, kako odgovoriti? To nam pomaga, da znamo prepričljivo predstaviti argumente in da smo sami še bolj prepričani o tem, kar verjamemo. Pod razdelkom Mladostniki na jw.org so tudi vprašalniki za mlade. Zasnovani so tako, da jim pomagajo utrditi svoje prepričanje in se pripraviti, da odgovorijo s svojimi besedami. Če na družinskem čaščenju pregledujemo te vprašalnike in serijo člankov Mladi  vprašujejo, se lahko vsi naučimo zagovarjati svojo vero na blag in privlačen način.

¹⁷ Mladi Matthew pojasnjuje, kako mu pomaga to, da vadijo skupaj kot družina. Na družinskem čaščenju pogosto raziščejo teme, o katerih bi lahko tekla razprava v šoli. Takole pravi: »Skušamo se spomniti, kakšne situacije bi se lahko pojavile, in vadimo, kako se nanje odzvati, pri tem pa si pomagamo s tem, kar smo našli pri raziskovanju. Ko imam jasno v mislih, zakaj nekaj verjamem, sem samozavesten in mi je lažje biti blag z drugimi.«

18. Na kaj bi morali paziti glede na Kološanom 4:6?

¹⁸ Tudi če so naši argumenti logični in jasni, jih vsi ljudje ne bodo sprejeli. Veliko pa lahko naredimo, če smo pri pogovoru taktni in blagi. (Beri Kološanom 4:6.) Govorjenje o našem verovanju bi lahko primerjali z metanjem žoge. Žogo lahko nežno podamo ali pa jo z vso silo vržemo. Če jo podamo nežno, jo bo soigralec lažje ujel in nadaljeval igro. Podobno nam bodo ljudje bolj pripravljeni prisluhniti in nadaljevati pogovor, če bomo taktni in blagi. Če pa se nekdo hoče samo kregati z nami ali posmehovati našemu verovanju, nam seveda ni treba nadaljevati pogovora z njim. (Preg. 26:4) Ampak to se verjetno ne zgodi pogosto. Veliko ljudi nam ponavadi prisluhne.

19. Zakaj naj bi se trudili blago zagovarjati svoje verovanje?

¹⁹ Kot smo videli, je zelo dobro, če si postavimo za cilj, da smo blagi. Jehova prosi za moč, da bi blago odgovoril, ko kdo postavi kontroverzno vprašanje ali nas neupravičeno kritizira. Ne pozabi, da z blagostjo lahko preprečiš, da bi razhajanje v mnenjih preraslo v prepir. Dejansko lahko s svojim blagim in spoštljivim odgovorom spodbudiš nekatere, da začnejo drugače gledati na nas in na svetopisemske resnice. Upoštevaj nasvet: »Bodite vedno pripravljeni zagovarjati« svoje verovanje, »toda storite to blago in zelo spoštljivo«. (1. Pet. 3:15) Naj bo blagost tvoja vrlina!