Rodila sem se v Paddingtonu, v gosto naseljenem delu Londona. Živela sem z mamo in s tremi starejšimi sestrami. Oče je bil alkoholik in ga največkrat ni bilo z nami.

Ko sem bila otrok, me je mama učila, naj vsako noč molim. Imela sem majhno Sveto pismo, ki je vsebovalo le Psalme. Da bi jih lahko pela, sem si sestavila melodije. Spomnim se, da sem v eni izmed posvetnih knjig prebrala stavek, ki mi je ostal v mislih: »Prišel bo dan, ko jutrišnjega dne ne bo več.« Zaradi teh besed sem se ponoči prebujala in razmišljala o prihodnosti. »Življenje mora biti prav gotovo še kaj več od tega,« sem razmišljala. »Zakaj sem tukaj?« Nisem hotela umreti!

Zelo me je začel zanimati okultizem. Skušala sem govoriti z mrtvimi, hodila na pokopališča skupaj s sošolkami in z njimi gledala grozljivke. Zdelo se nam je zabavno in hkrati strašljivo.

Ko mi je bilo le deset let, sem začela postajati svojeglava. Začela sem kaditi tobak in hitro postala zasvojena. Kasneje sem kadila tudi marihuano. Ko sem bila stara 11 let, sem že uživala alkohol. Njegov okus mi ni bil ravno všeč, všeč pa mi je bila opitost. Rada sem imela tudi glasbo in ples. Ko sem le imela možnost, sem šla na zabave in v nočne klube. Ponoči sem se izmuznila iz hiše in se prikradla nazaj, tik preden se je začelo daniti. Ker sem bila ponavadi naslednji dan utrujena, sem redno izostajala od pouka. Kadar pa sem bila v šoli, sem pogosto med odmori pila.

V zadnjem šolskem letu sem imela zelo slabe ocene. Tako je moja mama izvedela, kako zelo svojeglavo ravnam, zato je bila razočarana in jezna. Skregali sva se in zbežala sem od doma. Nekaj časa sem živela pri svojem fantu Tonyju, ki je bil rastafarijanec. Bil je vpleten v manjše prekrške, prodajal je droge in bil znan kot zelo nasilen človek. Kmalu sem zanosila, in ko mi je bilo le 16 let, sem rodila najinega sina.

Jehovove priče sem prvič spoznala, ko sem živela v materinskem domu. Tam mi je socialna služba priskrbela sobo. Dve Priči sta v tem domu redno obiskovali nekatere druge mlade mame. Nekega dne sem se jim pridružila pri pogovoru. Pričam sem nameravala dokazati, da nimajo prav. Toda na vsako od mojih mnogih vprašanj sta mirno in jasno odgovorili iz Svetega pisma. Bili sta izredno prijazni in blagi, kar mi je bilo zelo všeč. Zato sem privolila v to, da tudi z menoj preučujeta Sveto pismo.

Kmalu sem iz Svetega pisma spoznala nekaj, kar mi je spremenilo življenje. Že od otroštva sem se bala smrti. Sedaj pa sem odkrila Jezusov nauk o vstajenju! (Janez 5:28, 29) Spoznala sem tudi, da se Bog zanima zame osebno. (1. Petrovo 5:7) Še posebej so se me dotaknile besede iz Jeremija 29:11, kjer piše: »‚Kajti dobro vem, kakšen je moj namen z vami,‘ govori Jehova. ‚Nameravam vam dati mir, ne pa nesrečo, dati vam hočem prihodnost in upanje.‘« Začela sem verjeti, da lahko upam na večno življenje v raju na zemlji. (Psalm 37:29)

Jehovove priče so mi izkazale pristno ljubezen. Že ko sem prvič obiskala njihov shod, je bilo ozračje toplo in prijetno – vsi so bili zelo prijateljski! (Janez 13:34, 35) To se je precej razlikovalo od tega, kako so z mano ravnali v krajevni cerkvi. Priče so me sprejele kljub mojim okoliščinam. Posvetile so mi čas, skrb, pozornost in mi velikokrat praktično pomagale. Čutila sem, da sem del velike ljubeče družine.

S preučevanjem Svetega pisma sem spoznala, da bom morala v svojem življenju narediti spremembe, da bi zadostila Božjim visokim moralnim merilom. Ni mi bilo enostavno opustiti kajenja tobaka. Obenem sem spoznala, da mi določena glasba veča željo po kajenju marihuane, zato sem zamenjala zvrst glasbe, ki sem jo poslušala. Poiskala sem si tudi nove prijatelje, ki so mi s svojim pozitivnim vplivom pomagali pri novem načinu življenja. (Pregovori 13:20)

Medtem je tudi Tony preučeval Sveto pismo z Jehovovimi pričami. Ker so Priče na njegova vprašanja odgovarjale iz Svetega pisma, je tudi on postal prepričan, da je to, kar se uči, resnica. V svojem življenju je naredil velike spremembe: zapustil je nasilno družbo, ni več kršil zakonov in nehal je kaditi marihuano. Da bi Jehovu povsem ugajala, sva uvidela, da morava spremeniti najin nemoralni način življenja in priskrbeti sinu varno okolje. Leta 1982 sva se poročila.

Spomnim se, da sem v revijah Stražni stolp in Prebudite se! * iskala članke o zgodbah ljudi, ki so uspešno naredili spremembe, kakršne sem želela storiti tudi sama. Njihovi zgledi so me zelo spodbudili! To me je okrepilo, da sem se močno trudila in da nisem obupala. Molila sem k Jehovu, naj ne obupa nad menoj. S Tonyjem sva se julija 1982 krstila in postala Jehovovi priči.

Razvijanje prijateljstva z Bogom Jehovom mi je rešilo življenje. Oba s Tonyjem sva v hudih časih izkusila Jehovovo podporo. Ob tem sva se naučila zaupati Bogu in čutiva, da vedno pomaga in skrbi za najino družino. (Psalm 55:22)

Z veseljem sem najinemu sinu in hčerki pomagala spoznati Jehova, tako kot ga poznam sama. Podobno veselje občutim, ko vidim, da tudi njuni otroci rastejo v Božjem spoznanju.

Sedaj se ponoči ne prebujam, ker bi me skrbelo za prihodnost ali smrt. S Tonyjem sva povsem zaposlena, ko vsak teden potujeva do različnih občin Jehovovih prič, da bi jih spodbujala. Skupaj s tamkajšnjimi brati in sestrami učiva druge, da bodo lahko, če bodo imeli vero v Jezusa, tudi oni uživali večno življenje.