Empatija je definirana kot »zmožnost posameznika, da se vživi v občutke ali izkušnje drugega človeka, tako da si sebe predstavlja v njegovih okoliščinah«. Strokovnjak za duševno zdravje dr. Rick Hanson navaja, da »nam je empatija prirojena«.

RAZMISLITE: Zakaj smo bili obdarjeni z empatijo, lastnostjo, ki je nima nobena druga življenjska oblika na Zemlji? V Svetem pismu piše, da je Bog ustvaril človeštvo po svoji podobi. (1. Mojzesova 1:26) Ker smo bili ustvarjeni po Božji podobi, lahko odsevamo njegovo osebnost in s tem delno kažemo njegove lepe lastnosti. Kadar ljudje, ki jim za druge ni vseeno, iz empatije pomagajo drugim, pravzaprav odsevajo to lastnost sočutnega Stvarnika, Boga Jehova. (Pregovori 14:31)

Bog čuti z nami in mu nikakor ni všeč, ko vidi, da trpimo. Tako denimo o starodavnih Izraelcih, ki so morali prenašati kruto suženjstvo v Egiptu, čemur je sledilo težkih 40 let v pustinji, Sveto pismo pravi: »V vseh njihovih stiskah je tudi sam čutil bolečino.« (Izaija 63:9) Bodite pozorni, da se Bog ni zgolj zavedal njihove stiske, njihovo bolečino je tudi čutil. Rekel je: »Dobro poznam njegove bolečine.« (2. Mojzesova 3:7) Bog pravi: »Kdor se dotakne vas, se dotakne zenice mojega očesa.« (Zaharija 2:8) Kadar nas drugi prizadenejo, to boli tudi njega.

Morda se obsojamo in mislimo, da nismo vredni Božje empatije, vendar nam Sveto pismo zagotavlja, da je Bog »večji od našega srca in ve vse«. (1. Janezovo 3:19, 20) Bog nas pozna bolje, kot se poznamo sami. Zelo dobro ve, kakšne so naše okoliščine, kaj mislimo in kaj čutimo. V naše občutke se vživi.

 V Svetem pismu najdemo zagotovilo

• »Takrat boste poklicali in jaz, Jehova, vam bom odgovoril. Klicali boste na pomoč, jaz pa vam bom rekel: ‚Tu sem!‘« (IZAIJA 58:9)

• »‚Jaz namreč dobro vem, kaj sem si zamislil za vas. Nameravam vam dati mir, ne pa nesrečo, dati vam hočem lepo prihodnost in upanje,‘ govorim jaz, Jehova. ‚Klicali me boste in prihajali molit k meni in jaz vas bom uslišal.‘« (JEREMIJA 29:11, 12)

• »Zberi moje solze v svoj meh. Ali niso zapisane v tvoji knjigi?« (PSALM 56:8)

Ali nam lahko to, da vemo, da se Bog vživi v naše občutke, pomaga spoprijemati se s težavami? Razmislite o tem, kar je doživela Maria.

»Ob izgubi svojega 18-letnega sina, ki se je pred tem dve leti bojeval z rakom, sem izkusila neizmerno bolečino. Imela sem občutek, da je življenje težko in nepravično. Jezila sem se na Jehova, ker ni ukrepal in ozdravil mojega sina!

Šest let kasneje sem svoj občutek, da me Jehova ne ljubi, zaupala ljubeči in sočutni prijateljici v občini. Potem ko me je dolgo časa poslušala, ne da bi mi segala v besedo, je citirala stavek, ki se me je dotaknil, in sicer 1. Janezovo 3:19, 20, kjer piše: ‚Bog je namreč večji od našega srca in ve vse.‘ Pojasnila mi je, da Jehova razume našo stisko.

Kljub temu mi je bilo težko opustiti jezo! Potem sem prebrala Psalm 94:19, kjer piše: ‚Ko so me tesnobne misli preplavile, si me ti potolažil in pomiril.‘ Zdelo se mi je, kot da so te vrstice napisane prav zame! Nazadnje mi je bilo to, da sem lahko Jehovu povedala, kako težko mi je, zelo pomirjujoče, saj sem vedela, da me posluša in razume.«

Kako tolažilno je vedeti, da nas Bog razume in čuti z nami! Toda zakaj je potem toliko trpljenja? Ali je to zato, ker nas Bog kaznuje za naše napačno ravnanje? Ali bo Bog kaj ukrenil, da bi odpravil vse trpljenje? O teh vprašanjih bodo razpravljali naslednji članki.