Ali je ta želja nenaravna? Nikakor ne! V Svetem pismu piše, da je Bog to željo vsadil v nas. (Pridigar 3:11) Poleg tega piše: »Bog je ljubezen.« (1. Janezovo 4:8) Ali je smiselno, da bi nam ljubeči Bog vsadil željo po večnem življenju, nato pa nam ne bi omogočil, da jo lahko uresničimo?

Jasno je, da smrt ni naš prijatelj. Pravzaprav Sveto pismo pravi, da je naš sovražnik. (1. Korinčanom 15:26) Prej ali slej doleti vsakogar. Mnogim je misel na smrt neprijetna, celo zastrašujoča. Ali bo ta sovražnik kdaj premagan? Ali je to sploh možno?

Ali bi vas presenetilo, če bi izvedeli, da Bog ljudem ni namenil smrti? Sveto pismo v Prvi Mojzesovi knjigi potrjuje, da je Bog ljudem namenil večno življenje na zemlji. Bog Jehova * je pri ustvarjanju zemlje poskrbel, da je bilo na njej vse, kar človek potrebuje za srečno življenje. Potem je ustvaril prvega človeka Adama in ga postavil v raj oziroma vrt v Edenu. Nato je »Bog videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro«. (1. Mojzesova 1:26, 31)

 Bog je Adama ustvaril popolnega. (5. Mojzesova 32:4) Tudi Adamova žena Eva je bila brez kakršne koli napake, imela je popoln um in telo. Jehova jima je rekel: »Bodita rodovitna in se namnožita. Napolnita zemljo in si jo podredita ter gospodujta morskim ribam, bitjem, ki letajo po nebu, in vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji.« (1. Mojzesova 1:28)

Da bi Adam in Eva napolnila zemljo s potomci, bi bil potreben čas. Božji namen je bil, da bi Eva rodila otroke, ti otroci bi imeli svoje otroke in tako dalje, vse dokler ne bi bila naseljena vsa zemlja. (Izaija 45:18) Ali se vam zdi razumno, da bi Jehova Adamu in Evi dal to zapoved, če naj bi živela samo toliko, da bi videla svoje otroke in morda vnuke, ne bi pa videla izpolnitve Božjega namena?

Bog jima je tudi naročil, naj gospodujeta živalim. Adamu je rekel, naj živali poimenuje. Takšno delo zahteva veliko časa. (1. Mojzesova 2:19) Še veliko več časa pa bi potreboval, da bi živalim gospodoval, saj bi jih moral najprej spoznati in ugotoviti, kako skrbeti zanje.

Dejstvo, da je Bog Adamu in Evi naročil, naj napolnita zemljo in gospodujeta živalim, nakazuje, da sta bila zasnovana oziroma ustvarjena za dolgo življenje. In res je Adam živel zelo dolgo.

Iz Svetega pisma je razvidno, da so ljudje nekoč živeli veliko dlje, kot živimo danes. V njem piše: »Tako je Adam živel skupaj devetsto trideset let.« Potem omeni še šest drugih moških, od katerih je vsak živel več kot 900 let. To so bili Set, Enoš, Kenan, Jered, Metuzalem in Noe. Vsi so živeli pred potopom, ki se je zgodil v času Noetovega življenja, Noe pa se je rodil 600 let pred potopom. (1. Mojzesova 5:5–27; 7:6; 9:29) Zakaj so lahko živeli tako dolgo?

Vsi ti moški so se rodili nedolgo zatem, ko sta Adam in Eva izgubila popolnost. Verjetno je bil to ključni dejavnik za njihovo dolgo življenje. Toda kako je popolnost povezana z življenjsko dobo človeka in kako bo smrt premagana? Da bi lahko dobili odgovor, moramo najprej razumeti, zakaj se staramo in umiramo.