Bog je duh in enako so tudi angeli nevidni duhovi ter nimajo »mesa in kosti«. Zvesti angeli prebivajo v nebesih in imajo neposreden dostop do Boga. (Luka 24:39; Matej 18:10; Janez 4:24)

Angeli so si včasih, da bi na zemlji izpolnili naloge, ki jim jih je dal Bog, nadeli človeška telesa, po končani nalogi pa so ta snovna telesa zapustili. (Sodniki 6:11–23; 13:15–20)

Angeli so v Svetem pismu sicer predstavljeni kot moški in so se vedno utelesili kot moški, vendar pri njih ni delitve na moški in ženski spol. Ne poročajo se niti nimajo otrok. Poleg tega angeli niso najprej živeli na zemlji kot ljudje – kot dojenčki, otroci ali odrasli. Angele je ustvaril Jehova, zato jih Sveto pismo imenuje »sinovi pravega Boga«. (Job 1:6; Psalm 148:2, 5)

Sveto pismo omenja »človeške in angelske jezike«, kar nakazuje na to, da duhovna stvarjenja govorijo svoj jezik. V preteklosti je Bog po angelih že komuniciral z ljudmi, kljub temu pa nam ne dovoli, da bi jih častili ali k njim molili. (1. Korinčanom 13:1; Razodetje 22:8, 9)

Angelov je mirijade mirijad, lahko gre celo za več milijard. * (Daniel 7:10; Razodetje 5:11)

Angeli so »silni v moči« – veliko močnejši od ljudi – in so nadčloveško inteligentni. Očitno lahko potujejo z izjemno hitrostjo, ki daleč presega meje fizičnega sveta. (Psalm 103:20; Daniel 9:20–23)

Čeprav so angeli veliko močnejši in inteligentnejši od ljudi, imajo omejitve in nekaterih stvari ne vedo. (Matej 24:36; 1. Petrovo 1:12)

Angeli so bili ustvarjeni vsak s svojo osebnostjo, bogovšečnimi lastnostmi in svobodno voljo. Zato se lahko podobno kakor ljudje odločajo, ali bodo delali to, kar je prav, ali pa to, kar je narobe. Žal so se nekateri angeli odločili za to, da se uprejo Bogu. (Juda 6)