Kristjani in današnja človeška družba

»Vsi narodi vas bodo sovražili zaradi mojega imena.« (MATEJ 24:9, EI)

1. Po čem se je v preteklosti spoznalo krščanstvo?

LOČENOST od sveta je bila oznaka zgodnjih kristjanov. Kristus je v molitvi k svojemu nebeškemu Očetu Jehovu za svoje učence dejal: »Jaz sem jim dal besedo tvojo, in svet jih je sovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta.« (Janez 17:14) Ko je bil obtožen pred Poncijem Pilatom, je izjavil: »Moje kraljestvo ni od tega sveta.« (Janez 18:36) Ločenost prakrščanstva od sveta izpričujejo Krščanski grški spisi in zgodovinarji.

2. a) Ali bi se moral čez čas odnos Jezusovih sledilcev do sveta spremeniti? b) Ali bi moralo Jezusovo kraljestvo priti s spreobrnjenjem narodov?

² Ali je Jezus kdaj pozneje rekel, da se bo odnos njegovih sledilcev do sveta spremenil in da bo njegovo kraljestvo prišlo s spreobrnjenjem sveta h krščanstvu? Ne. Nič, kar so po Jezusovi smrti njegovi sledilci po navdihnjenju napisali, ni niti namigovalo na to (Jakob 4:4  [napisano nedolgo pred letom 62 n.š.]; 1. Janezov 2:15-17; 5:19 [napisano okrog leta 98 n.š.]). Nasprotno, Biblija Jezusovo »navzočnost« in poznejši »prihod« s kraljestveno oblastjo povezuje z ,dovršitvijo sveta‘, ki doseže višek v ,koncu‘ oziroma uničenju (Matej 24:3, 14, 29, 30, NW; Daniel 2:44; 7:13, 14). Ko je Jezus govoril o znamenju svoje paruzije ali navzočnosti, je za svoje prave sledilce dejal: »Takrat vas bodo izročali mučenju in vas bodo morili. Vsi narodi vas bodo sovražili zaradi mojega imena.« (Matej 24:9, EI)

Pravi kristjani danes

3., 4. a) Kako katoliška enciklopedija opisuje zgodnje kristjane? b) Kako podobno ta enciklopedija opisuje Jehovove priče in zgodnje kristjane?

³ Katera verska skupina je danes zvesta krščanskim načelom in ločena od sveta ter zato osovražena in preganjana? Katera svetovna krščanska organizacija v vseh pogledih ustreza zgodovinskim opisom zgodnjih kristjanov? O tej stvari piše v delu New Catholic Encyclopedia: »Prvotna krščanska skupnost se je, čeprav so jo sprva imeli zgolj za sekto v judovskem okolju, izkazala za edinstveno v svojih teoloških naukih, najbolj pa pri vnemi svojih članov, ki so pričevali za Kristusa ,po vsej Judeji in Samariji in do konca zemlje‘ (Apostolska dela 1.8).« (III. zvezek, str. 694)

⁴ Bodimo pozorni na tele odlomke: ,so jo . . . imeli zgolj za sekto‘, ,edinstvena v svojih . . . naukih‘, ,vnemi. . . članov, ki so pričevali‘. Zdaj pa poglejmo, kako ista enciklopedija opisuje Jehovove priče: »Sekta . . . Priče so trdno prepričane, da bo konec sveta prišel že v nekaj letih. Verjetno je prav to živo verovanje najmočnejša spodbuda za njihovo neutrudno vnemo. . . . Temeljna obveznost vsakega člana sekte je pričati za Jehova in razglašati njegovo bližajoče se kraljestvo. . . . Biblijo imajo za edini vir svojega verovanja in merilo vedenja . . . Da bi bil človek prava Priča, mora tako ali drugače učinkovito oznanjevati.« (VII. zvezek, str. 864-5)

5. a) V čem so nauki Jehovovih prič edinstveni? b) Povej kakšen zgled za to, kako se verovanje Jehovovih prič ujema s Svetim pismom.

⁵ V čem so nauki Jehovovih prič edinstveni? Nekatere postavke omenja New Catholic Encyclopedia: »[Jehovove priče] obsojajo trojico kot pogansko malikovanje . . . Menijo, da je največja Jehovova priča Jezus, ,bog‘ (tako prevajajo Janeza 1.1), podrejen samo Jehovu. . . . Umrl je kot človek, obujen pa je bil kot nesmrtni duhovni Sin. S trpljenjem in smrtjo je za človeštvo ponovno pridobil pravico večnega življenja na zemlji. ,Velika množica‘ (Raz 7.9) pravih Prič upa na zemeljski raj; samo 144.000 zvestih (Raz 7.4; 14.1, 4) lahko uživa nebeško slavo s Kristusom. Vsi hudobni bodo uničeni . . . Krst — ki je pri njih potopitev — [je] zunanji simbol njihove posvečenosti služenju Bogu Jehovu. . . . Pozornost javnosti so zbudile z odklanjanjem transfuzije krvi. . . . Njihova zakonska in spolna morala sta precej strogi.« Morda Jehovove priče v teh pogledih res izstopajo, toda njihovo gledišče ima trdno podlago v Bibliji. (Psalm 37:29; Matevž 3:16; 6:10; Dejanja apostolov 15:28, 29; Rimljanom 6:23; 1. Korinčanom 6:9, 10; 8:6; Razodetje 1:5)

6. Kakšen odnos do sveta so ohranile Jehovove priče in zakaj?

 ⁶ To rimskokatoliško delo dodaja, da se 1965. leta (očitno je bil sestavek tedaj napisan) »Priče še niso prištevale k družbi, v kateri so živele«. Avtor je verjetno menil, da bodo Jehovove priče čez čas, ko jih bo več in »ne bodo več sekta, marveč cerkev«, postale del tega sveta. Toda to se ni zgodilo. Danes je krepko štirikrat več Prič kakor leta 1965, pa še vedno gledajo na svet kakor takrat. »Niso od sveta,« kakor Jezus ,ni bil od sveta‘ (Janez 17:16, EI).

Ločeni, vendar ne sovražni

7., 8. Kaj lahko trdimo tako za zgodnje kristjane kakor tudi za današnje Jehovove priče?

⁷ Robert M. Grant je v knjigi Early Christianity and Society (Zgodnje krščanstvo in družba) citiral besede apologeta Justina Mučenca, ki jih je v drugem stoletju napisal v obrambo kristjanov: »Če bi bili kristjani prevratniki, bi skrivoma kovali svoj načrt. . . . Tako pa cesarji za vzdrževanje reda in miru nimajo boljših zaveznikov kot nje.« Danes so Jehovove priče po vsem svetu znane po miroljubnosti in redoljubnosti. Vse vlade, kakršne že so, vedo, da se Jehovovih prič ni treba bati.

⁸ Uvodničar iz Severne Amerike je napisal: »Verjeti, da Jehovove priče kakorkoli ogrožajo katerikoli politični režim, bi bilo fanatično in paranoično, saj so Priče tako poslušne oblasti in miroljubne, da bi kot verska skupnost bolj ne mogle biti.« Jean-Pierre Cattelain je v knjigi L’objection de conscience (Ugovor vesti) napisal: »Priče se povsem podrejajo oblastem in na splošno ubogajo zakone; plačujejo dajatve in ne iščejo priložnosti, da bi omajale, zamenjale ali uničile obstoječe vladavine, ker se ne mešajo v zadeve tega sveta.« Cattelain pristavlja, da Jehovove priče odklonijo poslušnost oblastem le tedaj, če te zahtevajo njihovo življenje, ki so ga Priče posvetile samo Bogu. V tem vestno posnemajo zgodnje kristjane. (Marko 12:17; Dejanja apostolov 5:29)

Nerazumevanje vladajočega razreda

9. Kako se glede ločenosti od sveta katoličani močno razlikujejo od zgodnjih kristjanov?

⁹ Rimski cesarji povečini niso razumeli zgodnjih kristjanov in so jih preganjali. Pismo Diognetu, katerega nastanek nekateri postavljajo v drugo stoletje, pravi: »Kristjani prebivajo na svetu, pa niso od sveta.« Eden od sklepov drugega vatikanskega koncila, ki je zapisan v Dogmatični konstituciji o Cerkvi, pa nasprotno pravi, da morajo katoličani »iskati božje kraljestvo s tem, da se ukvarjajo s časnimi rečmi« in »od znotraj prispevati k posvečenju sveta«.

10. a) Kako je tedanji vladajoči razred gledal na zgodnje kristjane? b) Kako pogosto gledajo na Jehovove priče ter kako se te na to odzivajo?

¹⁰ Zgodovinar E. G. Hardy izjavlja, da so rimski cesarji gledali na zgodnje kristjane kot na ,nekakšne zaničevanja vredne zanesenjake‘. Francoski zgodovinar Étienne Trocmé govori o »preziru omikanih grških in rimskih uradnikov, s katerim so gledali na čudno vzhodnjaško ločino [kristjane]«. Dopisovanje med Plinijem Mlajšim, rimskim upraviteljem Bitinije, in cesarjem Trajanom kaže, da vladajoči razred največkrat ni poznal prave narave krščanstva. Tudi današnji vladajoči razred velikokrat ne razume Jehovovih prič in jih celo zaničuje. To pa  Prič niti ne preseneča niti ne potre (Dejanja apostolov 4:13; 1. Petrov 4:12, 13).

,Povsod ji ugovarjajo‘

11. a) Kakšne govorice so krožile o zgodnjih kristjanih in kakšne danes krožijo o Jehovovih pričah? b) Zakaj Jehovove priče ne sodelujejo v politiki?

¹¹ Za zgodnje kristjane je bilo rečeno: »Za to ločino nam je znano, da ji povsod ugovarjajo.« (Dejanja apostolov 28:22) V drugem stoletju je pogan Kelsos zatrjeval, da so h krščanstvu pristopili le ljudje z obrobja družbe. Tudi za Jehovove priče danes govorijo, da so »večinoma iz zaničevanih slojev naše družbe«. Cerkveni zgodovinar Avgust Neander je poročal, da so »kristjane imeli za ljudi, ki so za svet mrtvi, neuporabni za kakršnekoli posle . . . in se spraševali, kam bi prišli, če bi bili vsi takšni«. Ker Jehovove priče ne sodelujejo v politiki, so velikokrat obtožene, da so suha veja na drevesu človeške družbe. Toda kako bi lahko bili politični aktivisti in obenem razglašali Božje kraljestvo za edino upanje človeštva? Jehovove priče se skrbno ravnajo po tehle Pavlovih besedah: »Trpi tudi ti kakor dober vojščak Kristusa Jezusa. Nihče, ki se vojskuje, se ne zapleta v opravila življenja, da je po volji tistemu, ki ga je v vojsko vzel.« (2. Timoteju 2:3, 4, Jere, Pečjak, Snoj)

12. V kateri pomembni postavki ločenosti od sveta Jehovove priče posnemajo zgodnje kristjane?

¹² Profesor K. S. Latourette v svoji knjigi A History of Christianity piše: »Zgodnji kristjani so bili z grško-rimskim svetom v sporu tudi zaradi sodelovanja v vojni. Noben ohranjeni krščanski zapis iz prvih treh stoletij ne opravičuje sodelovanja kristjanov v vojni.« Edward Gibbon je v delu The History of the Decline and Fall of the Roman Empire (Zgodovina propada rimskega cesarstva) napisal: »Bilo je nemogoče, da bi lahko kristjani, ne da bi se odpovedali bolj svetim dolžnostim, prevzeli položaj vojaka, sodnika ali vladarja.« Jehovove priče so danes dosledno nevtralne, držijo se biblijskih načel iz Izaija 2:2-4 in Matevževega evangelija 26:52.

13. Česa še obtožujejo Jehovove priče, kaj pa kažejo dejstva?

¹³ Sovražniki obtožujejo Jehovove priče, da razdirajo družine. Nekatere družine se res razdelijo, ko se en ali več njenih članov pridruži Jehovovim pričam. To je napovedal že Jezus (Lukež 12:51-53). Toda podatki kažejo, da zakoni zaradi tega le izjemoma razpadejo. V Franciji, na primer, med Jehovovimi pričami vsak tretji zakon združuje Pričo in zakonca, ki ni Priča. Toda odstotek razvez v teh mešanih zakonih ni nič višji od državnega povprečja. Zakaj? Ker se Priče trudijo poslušati modra navdihnjena nasveta apostola Pavla in Petra za tiste, ki so poročeni z nevernikom (1. Korinčanom 7:12-16; 1. Petrov 3:1-4). Če zakon z nevernikom vendarle razpade, je to navadno zmeraj na pobudo zakonca, ki ni Priča. Po drugi plati pa je bilo veliko zakonov tudi ohranjenih, ko sta zakonca postala Jehovovi priči in začela živeti po biblijskih načelih.

Kristjani, ne trinitarci

14. Kako so obtoževali zgodnje kristjane in zakaj je to ironično?

¹⁴ Ironično je, da so v rimskem cesarstvu kristjane med drugim obtoževali  tudi, češ da so ateisti. Dr. Avgust Neander piše: »Ljudje so kristjane običajno nazivali tajivci bogov, brezbožci . . .« Kako čudno, kristjane, ki so častili živega Stvarnika in ne množice bogov, so s tem nazivom obkladali pogani, ki niso častili ,bogov, ampak delo človeških rok, les in kamen‘ (Izaija 37:19).

15., 16. a) Kaj nekateri pobožnjakarji govorijo za Jehovove priče ter kakšno vprašanje se zato poraja? b) Kaj kaže, da so Jehovove priče pravi kristjani?

¹⁵ Nič manj ironično ni dejstvo, da nekateri današnji ugledni ljudje v krščanstvu trdijo, da Jehovove priče niso kristjani. Zakaj? Ker zavračajo nauk o trojici. Po pristranski definiciji navideznega krščanstva »so kristjani tisti, ki verjamejo, da je Kristus Bog«. Nasprotno pa sodoben slovar definira besedo kristjan takole: »Človek, ki verjame v Jezusa Kristusa in se drži njegovih naukov.« Krščanstvo pa definira kot »vero, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa ter na verovanju, da je on Božji sin«. Katera skupina najbolj ustreza tej definiciji?

¹⁶ Jehovove priče sprejemajo Jezusovo lastno pričevanje, kdo da je. Dejal je namreč: »Sin Božji sem,« ne: »Bog Sin sem.« (Janez 10:36; primerjaj Janez 20:31.) Sprejemajo navdihnjeno izjavo apostola Pavla glede Kristusa: »Čeprav je bil v božji podobi, se ni hotel polastiti enakosti z Bogom.« * (Filipljanom 2:6, The New Jerusalem Bible) V knjigi The Paganism in Our Christianity piše: »Jezus Kristus ni nikoli omenil tega fenomena [trojico enakih] in besede trojica ni nikjer v Novi zavezi. Cerkev je to zamisel sprejela šele tri stoletja po smrti našega Gospoda, izvor in zasnova tega nauka pa sta povsem poganska.« Jehovove priče sprejemajo biblijski nauk o Kristusu. So kristjani in ne zagovarjajo trojice.

Niso ekumenisti

17. Zakaj Jehovove priče ne sodelujejo z ekumenskim oziroma medverskim gibanjem?

¹⁷ Jehovovim pričam očitajo tudi, da ne želijo sodelovati v ekumenskem gibanju ter da »agresivno spreobračajo« ljudi v svojo vero. Teh dveh reči so obtoževali že zgodnje kristjane. Krščanski svet, in sicer katoličani, pravoslavci in protestanti, je nesporno del tega sveta. Jehovove priče pa kakor Jezus »niso od sveta« (Janez 17:14). Le kako naj se povežejo v medversko gibanje z verskimi organizacijami, ki zagovarjajo nekrščansko vedenje in verovanje?

18. a) Zakaj Jehovovih prič ni mogoče kritizirati, ker trdijo, da imajo edino one pravo vero? b) Česa katoličani nimajo kljub prepričanju, da imajo pravo vero?

 ¹⁸ Kdo lahko upravičeno kritizira Jehovove priče, ker tako kot zgodnji kristjani verjamejo, da imajo edino one pravo vero? Celo katoliška cerkev, ki sicer hinavsko trdi, da sodeluje z ekumenskim gibanjem, oznanja: »Verjamemo, da ta edina prava vera še naprej obstaja v katoliški in apostolski Cerkvi, kateri je Gospod Jezus zaupal nalogo širjenja te vere med vsemi ljudmi, ko je rekel apostolom: ,Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence.‘ « (II. vatikanski koncil, Izjava o verski svobodi) Takšno verovanje pa očitno še ni dovolj močna spodbuda, da bi katoličani z neutrudno vnemo začeli pridobivati učence.

19. a) Kaj so Jehovove priče odločene delati ter s katerim nagibom? b) Kaj bomo raziskali v naslednjem članku?

¹⁹ Jehovove priče pa so tako goreče. Odločene so, da bodo pričevale, dokler Bog to želi (Matevž 24:14). Oznanjajo vneto, ne pa agresivno. K temu jih spodbuja ljubezen do bližnjega in ne sovraštvo do ljudi. Želijo, da bi se rešilo čimveč ljudi (1. Timoteju 4:16). Kakor prvi kristjani, si prizadevajo ,živeti v miru z vsemi ljudmi‘ (Rimljanom 12:18, EI). V naslednjem članku bomo obravnavali, kako se trudijo za to.

[Podčrtne opombe]

Ponovimo

□ Kaj je označevalo zgodnje kristjane in kako jih Jehovove priče posnemajo?

□ Kako vse Jehovove priče dokazujejo, da so dobri državljani?

□ Kako je vladajoči razred gledal na zgodnje kristjane; ali je danes kaj drugače?

□ K čemu Priče spodbuja prepričanje, da poznajo resnico?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 12]

Jehovove priče so odločene, da bodo pričevale, dokler Bog to želi

[Slika na strani 17]

Pilat je rekel: »Glejte, človek!« — Človek, ki ni bil od sveta (Janez 19:5)

[Vir slike]

A. Ciseri, »Ecce Homo«; Galleria d’Arte Moderna, Firence/Alinari/Art Resource, N.Y.