Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Lepota, ki ne zbledi

Lepota, ki ne zbledi

Lepota, ki ne zbledi

»LEPOTA izgine, lepota mine,« je opazil pesnik Walter De la Mare. S cvetovi orjaškega kaktusa (na fotografiji) je gotovo tako. Njihova slava hitro zbledi.

Krščanski učenec Jakob je napisal: »[Bogataša] bo konec kakor rože na travniku. Sonce namreč vzide in njegova pripeka travo posuši. Roža v njej ovene in lepota njene zunanjosti izgine. Tako bo propadel tudi bogatin na svojih potih.« (Jakob 1:10, 11, EI)

V tem nestabilnem svetu lahko bogastvo propade čez noč. In bogat človek je — kot vsi drugi — ,kratkih dni kakor cvetka‘ (Job 14:1, 2). Jezus je povedal priliko o človeku, ki si je pridobival bogastvo, da bi lahko lagodno živel. Toda ravno ko je mislil, da je naredil vse potrebno za lagodno življenje, je umrl. Jezus je opozoril: »Tako bo s tistim, ki si nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.« (Luka 12:16-21, EI)

»Bogat pred Bogom.« Kaj je Jezus mislil s tem? Človek, ki je tako bogat, ima ,zaklade v nebesih‘ — dobro ime pri Bogu. Ta zaklad nikoli ne propade (Matevž 6:20; Hebrejcem 6:10). Tak človek ni cvetlica, ki uvene, temveč ga Biblija primerja z drevesom, čigar listje se ne posuši. Potem pa še zagotovi: »Karkoli počenja, se mu posreči.« (Psalm 1:1-3, 6)