»Dragocenosti« napolnjujejo Jehovovo hišo

»[Jaz, Jehova] potresem vse poganske narode, in pridejo dragocenosti vseh narodov, in to hišo napolnim s slavo.« (HAGAJ 2:⁠7)

1. Zakaj v nevarnosti najprej pomislimo na naše drage?

KAKŠNE dragocenosti napolnjujejo vašo hišo? Ali imate luksuzno pohištvo, sodobni računalnik, v garaži pa nov avto? Četudi imate vse našteto, ali se ne strinjate, da so v vašem domu najdragocenejši ljudje – člani vaše družine? Zamislite si, da vas neke noči zbudi vonj po dimu. Vaša hiša gori, vi pa morate zbežati v samo nekaj minutah! Za kaj bi vas najprej zaskrbelo? Za pohištvo? Računalnik? Avtomobil? Ali ne bi najprej pomislili na vaše drage? Seveda bi se spomnili najprej nanje, saj so ljudje dragocenejši od stvari.

2. Kaj vse obsega Jehovovo stvarstvo in katerega stvarstva se je Jezus najbolj veselil?

² Razmislimo sedaj o Bogu Jehovu in njegovem Sinu Jezusu Kristusu. Jehova je ‚Bog, ki je ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih‘. (Dejanja 4:24) Njegov Sin, »delovodja«, je bil zastopnik, po katerem je Jehova ustvaril vse drugo. (Pregovori 8:30, 31; Janez 1:3; Kološanom 1:15–17) Oba, Jehova in Jezus, gotovo cenita vse ustvarjeno. (Primerjaj 1. Mojzesova 1:31.) Toda katero stvarstvo jima po vašem mnenju več pomeni: stvari ali ljudje? Kot poosebljena modrost je Jezus rekel: »Veselje mi je bilo bivati pri otrocih človeških.« Oziroma, kot to pove prevod Williama F. Becka, so bila Jezusu »človeška bitja v veselje«.

3. Kaj je Jehova prerokoval po Hagaju?

³ Jehovu so ljudje nedvomno zelo dragoceni. To denimo nakazujejo preroške besede, ki jih je po svojem preroku Hagaju izrekel 520. leta pr. n. š. Objavil je: »In potresem vse poganske narode, in pridejo dragocenosti vseh narodov, in to hišo napolnim s slavo. [. . .] Poslednja slava te hiše bode večja nego prva.« (Hagaj 2:7, 9)

4., 5. a) Zakaj ne bi bilo razumno sklepati, da se izraz »dragocenosti« nanaša na gmotni sijaj? b) Kako bi definirali besedo »dragocenosti« in zakaj?

 ⁴ Katere »dragocenosti« naj bi napolnjevale Jehovovo hišo in ji prinesle slavo brez primere? Razkošna oprema in bogato okrasje? Zlato, srebro in dragi kamni? Takšno sklepanje ne bi bilo razumno. Spomnimo se, da je bil prejšnji tempelj, ki so ga posvetili pred petimi stoletji, stavba, vredna več milijonov ameriških dolarjev! * Jehova gotovo ni pričakoval, da bo sorazmerno majhna skupina Judov po vrnitvi v domovino zgradila tempelj, ki bo gmotno presegel sijaj Salomonovega templja!

⁵ Kaj so potem bile »dragocenosti«, ki naj bi napolnjevale Jehovovo hišo? Očitno so to morali biti ljudje. Jehovovega srca navsezadnje ne osrečujeta srebro in zlato, ampak ljudje, ki mu služijo iz ljubezni. (Pregovori 27:11; 1. Korinčanom 10:26) Da, Jehova ceni vse moške, ženske in otroke, ki ga sprejemljivo častijo. (Janez 4:23, 24) Ti so »dragocenosti« in so Jehovu neprimerljivo dragocenejši od vsega okrasja Salomonovega templja.

6. Čému je bil namenjen Božji staroveški tempelj?

⁶ Leta 515 pr. n. š. so tempelj kljub nenehnemu nasprotovanju dokončali. Jeruzalemski tempelj je do Jezusovega žrtvovanja ostal središče čistega čaščenja za mnoge »dragocenosti«, ki so jih sestavljali naravni Judje in nejudovski spreobrnjenci. Vendar kot bomo videli v nadaljevanju, je ta tempelj predstavljal še nekaj veličastnejšega.

Izpolnitev v prvem stoletju

7. a) Kaj je predpodabljal Božji staroveški jeruzalemski tempelj? b) Opišite, kaj je veliki duhovnik delal na spravni dan.

⁷ Jeruzalemski tempelj je predpodabljal večjo čaščenjsko pripravo. Ta priprava je Božji duhovni tempelj, ki ga je Jehova ustanovil leta 29 n. š., ko je Jezusa postavil za velikega duhovnika. (Hebrejcem 5:4–10; 9:11, 12) Razmislimo o vzporednicah med dolžnostmi izraelskega velikega duhovnika in Jezusovimi dejanji. Veliki duhovnik je vsako leto na spravni dan prišel k oltarju na tempeljskem dvorišču in v spravo za grehe duhovnikov žrtvoval junca. Pozneje je z junčevo krvjo vstopil v tempelj, odšel skozi vrata, ki so ločevala dvorišče od Svetega in nato še mimo zagrinjala, ki je ločevalo Sveto od Najsvetejšega. V Najsvetejšem je pred skrinjo zaveze poškropil s krvjo. Nato pa je na enak način žrtvoval kozla v spravo za dvanajst Izraelovih neduhovniških rodov. (3. Mojzesova 16:5–15) Kako je ta obred povezan z Božjim duhovnim templjem?

8. a) V kakšnem smislu se je Jezus daroval od leta 29 n. š.? b) V kakšnem posebnem odnosu je bil Jezus z Jehovom med vso svojo zemeljsko strežbo?

⁸ Jezus se je pravzaprav daroval na oltarju Božje volje ob krstu in maziljenju z Božjim svetim duhom leta 29. n. š. (Lukež 3:21, 22) In dejansko je ta dogodek označeval začetek njegovega žrtvenega življenja, dolgega tri leta in pol. (Hebrejcem 10:5–10) V tem obdobju je bil Jezus pred Bogom duhovno posinovljeni. Drugi ljudje niso mogli povsem razumeti tega edinstvenega položaja, ki ga je imel pred svojim nebeškim Očetom. Bilo je, kakor da bi zavesa zastirala njihov pogled sprevidevnosti, prav kakor je zavesa zakrivala Sveto pred pogledi ljudi na dvorišču shodnega šotora. (2. Mojzesova 40:⁠28)

9. Zakaj Jezus ni mogel vstopiti v nebesa kot človek in kako se je to rešilo?

 ⁹ Toda čeprav je bil Jezus kot človek duhovno posvojen Božji Sin, ni mogel doseči življenja v nebesih. Zakaj ne? Ker meso in kri ne moreta podedovati Božjega nebeškega Kraljestva. (1. Korinčanom 15:44, 50) Njegovo človeško meso je bilo torej ovira, zato je bilo dobro predstavljeno z zaveso, ki je v Božjem staroveškem templju ločevala Sveto od Najsvetejšega. (Hebrejcem 10:20) Toda Bog ga je tri dni po smrti obudil kot duhovno bitje. (1. Petrov 3:18) Jezus je zatem lahko vstopil v najsvetejši predel Božjega duhovnega templja, v sama nebesa. In prav to se je zgodilo. Pavel piše: »Kristus ni šel v svetišče [ki se očitno nanaša na Najsvetejše] z roko narejeno, ki je le pravega svetišča podoba, temuč v samo nebo, da se sedaj kaže obličju Božjemu za nas.« (Hebrejcem 9:⁠24)

10. Kaj je Jezus storil ob vrnitvi v nebesa?

¹⁰ V nebesih je Jezus ‚poškropil‘ s svojo žrtveno ‚krvjo‘ tako, da je Jehovu predstavil odkupno vrednost svoje krvi. Toda storil je še več. Kmalu pred smrtjo je svojim sledilcem dejal: »Grem pripravljat vam prostora! In ko odidem in vam pripravim prostor, pridem zopet in vas vzamem k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.« (Janez 14:2, 3) Ko je torej Jezus vstopil v Najsvetejše oziroma nebesa, je odprl pot za druge, ki naj bi prišli za njim. (Hebrejcem 6:19, 20) Ti posamezniki, ki jih je skupaj 144.000, bodo služili kot podduhovniki v Božji duhovni tempeljski ureditvi. (Razodetje 7:4; 14:1; 20:6) Kakor je izraelski veliki duhovnik najprej prinesel junčevo kri v Najsvetejše v spravo za grehe duhovnikov, tako je bila Jezusova prelita kri najprej uporabljena za 144.000 podduhovnikov. *

Današnje »dragocenosti«

11. Za koga je izraelski veliki duhovnik daroval kozla in kaj je to predpodabljalo?

¹¹ Videti je, da se je splošno zbiranje maziljencev končalo leta 1935. * Toda Jehova ni prenehal oslavljati svoje hiše. Ne, »dragocenosti« naj bi vanjo šele prišle. Spomnimo se, da je izraelski veliki duhovnik daroval dve živali: junca za grehe duhovnikov in kozla za grehe neduhovniških rodov. Ker so duhovniki predstavljali maziljence, ki bodo z Jezusom v nebeškem Kraljestvu, koga so potem  predstavljali neduhovniški rodovi? Odgovor na to najdemo v Jezusovih besedah, zapisanih v Janezovem evangeliju 10:16: »In imam še drugih ovac, ki niso iz tega hleva; tudi te moram pripeljati, in bodo poslušale moj glas, in bode ena čreda, eden pastir.« Jezusova prelita kri torej koristi dvema skupinama ljudi: najprej tistim kristjanom, ki upajo, da bodo vladali z Jezusom v nebesih, nato pa še tistim, ki z veseljem pričakujejo večno življenje na rajski zemlji. Očitno je, da »dragocenosti« iz Hagajeve prerokbe predstavljajo to drugo skupino. (Miha 4:1, 2; 1. Janezov 2:1, 2)

12. Kako se mnoge »dragocenosti« danes priteguje k Božji hiši?

¹² Te »dragocenosti« še vedno napolnjujejo Jehovovo hišo. V zadnjih letih so umaknili omejitve v vzhodni Evropi, delih Afrike in drugih državah, kar je omogočilo, da se dobra novica o ustanovljenem Božjem kraljestvu širi tudi po teh doslej še nedotaknjenih področjih. Dragoceni ljudje, ki prihajajo v Božjo tempeljsko ureditev, si v zameno prizadevajo poslušati Jezusovo zapoved in pridobivati še nove učence. (Matevž 28:19, 20) Pri tem srečujejo mnoge mlajše in starejše, ki bodo morda postali »dragocenosti« in oslavljali Jehovovo hišo. Razmislimo o samo nekaj takšnih primerih.

13. Kako je neka deklica v Boliviji pokazala gorečnost za širjenje kraljestvenega sporočila?

¹³ V Boliviji je petletna deklica, ki jo vzgajajo starši Priče, zaprosila učiteljico, da bi ji v tednu obiska okrajnega nadzornika dovolila izostati od pouka. Zakaj pa? Želela je sodelovati v strežbi cel poseben teden. Njene starše je to presenetilo, a so bili veseli, ker je  imela tako dobro stališče. Ta deklica vodi sedaj pet biblijskih poukov na domu in nekaj teh učencev obiskuje krščanske shode. V kraljestveno dvorano je pripeljala celo svojo učiteljico. Morda se bo nekaj njenih biblijskih učencev sčasoma izkazalo za »dragocenosti«, ki bodo oslavljale Jehovovo hišo.

14. Kako je bila v Koreji nagrajena sestrina vztrajnost pri navidez nezainteresiranem posamezniku?

¹⁴ V Koreji je neka kristjanka med čakanjem na železniški postaji pristopila k študentu, ki je poslušal glasbo po slušalkah. »Ali ste verni?« ga je vprašala. »Ne zanima me nobena vera,« ji je odgovoril. Sestre to ni odvrnilo. »Sčasoma,« je nadaljevala, »si človek morda zaželi izbrati kako vero. Vendar če o verah ničesar ne ve, se lahko odloči za napačno.« Študentu se je izraz na obrazu spremenil in je naši sestri z zanimanjem prisluhnil. Ponudila mu je knjigo Ali obstaja Stvarnik, ki mu je mar za vas? in rekla, da mu bo ta publikacija zelo pomagala, ko bo prišel čas, da se odloči za kako vero. Knjigo je z veseljem sprejel. Naslednji teden je pričel preučevati Biblijo z Jehovovimi pričami in sedaj obiskuje vse občinske shode.

15. Kako pričenja biblijske pouke neka deklica iz Japonske in kako je za svoj trud nagrajena?

¹⁵ Dvanajstletna Megumi iz Japonske gleda na svojo šolo kot na bogato področje za oznanjevanje in poučevanje. Pričela je tudi veliko poukov. Kako ji to uspeva? Med šolskim odmorom za kosilo bere Biblijo ali se pripravlja na shode, sošolci pa jo pogosto vprašajo, kaj počne. Nekatere zanima, zakaj ne sodeluje pri določenih šolskih dejavnostih. Megumi jim odgovori na vprašanja in doda, da ima Bog ime. To pogosto vzbudi zanimanje njenih poslušalcev. Nato jim ponudi biblijski pouk. Megumi vodi sedaj 20 biblijskih poukov, 18 od teh s svojimi sošolci.

16. Kako je brat v Kamerunu pričel biblijski pouk z nekaterimi od teh, ki so ga zasmehovali?

¹⁶ V Kamerunu je skupina osmih mož na gradbišču klicala proti bratu, ki je mimoidočim ponujal biblijsko literaturo. Brata so zaradi njegovega prepričanja hoteli zasmehovati, zato so ga vprašali, zakaj ne verjame v trojico, peklenski ogenj oziroma v neumrljivost duše. Naš brat je na vprašanja odgovoril z Biblijo. Na koncu so trije možje sprejeli biblijski pouk. Eden od njih, Daniel, je pričel obiskovati shode ter celo uničil vse predmete, ki so bili povezani s spiritizmom. (Razodetje 21:8) Po manj kot enem letu pa se je krstil.

17. Kako sta neka brata v Salvadorju izvirno pričevala možu, ki sprva ni hotel prisluhniti kraljestvenemu sporočilu?

¹⁷ V Salvadorju je neki moški vedno, ko je v bližini videl Priče, pred vhodna vrata privezal hudega psa. Počakal je, da Priče odidejo, nato pa psa odvedel nazaj v hišo. Bratje s tem moškim nikoli niso mogli govoriti. Zato sta dva brata neki dan poskusila drugače. Ker sta vedela, da ju moški lahko sliši, sta se odločila oznanjevati njegovemu psu. Prišla sta do hiše, psa pozdravila in dejala, da sta zelo vesela, ker se lahko z njim pogovarjata. Pripovedovala  sta mu o času, ko bo na zemlji raj in ne bo nihče jezen, da, celo živali bodo miroljubne. Nato sta se od psa prijazno poslovila in se odpravila po stezi. Na njuno veliko presenečenje pa je iz hiše stopil gospodar in se opravičil, ker Pričam nikoli ni dal možnosti, da bi govorili z njim. Sprejel je revije in pričel preučevati Biblijo. Sedaj je ta mož naš brat, eden od »dragocenosti«!

»Ne bojte se«

18. S kakšnimi izzivi se srečujejo mnogi kristjani, toda kako Jehova gleda na svoje častilce?

¹⁸ Ali sodelujete v tem življenjsko pomembnem delu oznanjevanja Kraljestva in pridobivanja v učence? Če da, imate zares veliko prednost. S tem delom namreč Jehova priteguje »dragocenosti« v svojo hišo. (Janez 6:44) Občasno ste morda res nekoliko utrujeni ali malodušni. Včasih se kdo, celo nekateri izmed zvestih Jehovovih služabnikov, bojuje z občutki ničvrednosti. Vendar ne obupajte! Jehovu je vsak njegov častilec dragocen. On se zelo zanima za vašo rešitev. (2. Petrov 3:⁠9)

19. Kako je Jehova po Hagaju spodbudil svoje ljudstvo in kako so lahko te besede za nas vir moči?

¹⁹ Kadar smo zaradi nasprotovanja ali drugih neprijetnih okoliščin malodušni, so nam lahko vir moči besede, ki jih je Jehova izrekel Judom po vrnitvi v domovino. V Hagaju 2:4–6 beremo: »Sedaj pa bodi močan, o Zerubabel, govori GOSPOD, in bodi krepak, o Jozue, sin Jozadakov, veliki duhovnik! in bodi močno, vse ljudstvo dežele, govori GOSPOD, in delajte! Kajti jaz sem z vami, govori GOSPOD nad vojskami. Beseda, ki sem se ž njo vam zavezal, ko ste šli iz Egipta, velja in duh moj ostane med vami; ne bojte se! Kajti tako pravi GOSPOD nad vojskami: Še enkrat, malo časa še, pa potresem nebo in zemljo in morje in suhoto.« Upoštevajte, da nam Jehova ne le prigovarja, naj bomo močni, temveč nam tudi omogoča, da moč pridobivamo. Kako pa? Preberite naslednje pomirjevalne besede: »Jaz sem z vami.« Kako zelo se nam okrepi vera ob spoznanju, da je Jehova z nami ne glede na to, s kakšnimi ovirami se srečamo! (Rimljanom 8:⁠31)

20. Kako sedaj Jehovovo hišo napolnjuje slava brez primere?

²⁰ Jehova je nedvomno dokazal, da je s svojim ljudstvom. Je prav tako, kot je dejal po preroku Hagaju: »Poslednja slava te hiše bode večja nego prva [. . .]; in na tem kraju dam mir.« (Hagaj 2:9) Resnično, danes se največjo slavo najde v Jehovovem duhovnem templju. Saj se k pravemu čaščenju vsako leto zgrinjajo stotisoči! Ti se dobro duhovno hranijo in že v tem viharnem svetu uživajo mir, ki ga bo presegel samo mir v Božjem novem svetu. (Izaija 9:6, 7; Lukež 12:⁠42)

21. Kaj bi morali biti odločeni delati?

²¹ Jehovovo pretresanje vseh narodov v harmagedonu je tik pred nami. (Razodetje 16:14, 16) Zato izkoristimo preostali čas in še več ljudem pomagajmo, da si rešijo življenje. Bodimo močni in povsem zaupajmo v Jehova. Bodimo odločeni, da ga še naprej častimo v njegovem velikem duhovnem templju in ga napolnjujemo s še več ‚dragocenostmi‘, dokler Jehova ne bo rekel, da je naše delo dokončano.

[Podčrtne opombe]

Ali se spomnite?

• Kaj je Jehovu dragocenejše od gmotnih reči?

• Katerima skupinama ljudi koristi Jezusova prelita kri?

• Kdo so »dragocenosti«, ki naj bi Jehovovo hišo napolnjevale s slavo?

• Kakšen dokaz imamo, da se Hagajeva prerokba izpolnjuje danes?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika/zemljevid na strani 16]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Ali poznate simbolični pomen Jehovovega staroveškega templja?

Najsvetejše

Zavesa

Sveto

Veža

Oltar

Dvorišče

[Slika na strani 17]

Veliki duhovnik je žrtvoval junca za grehe duhovnikov in kozla za grehe Izraelovih neduhovniških rodov

[Slika na strani 18]

Z oznanjevanjem Kraljestva po vsem svetu se k Jehovovi hiši priteguje množice