Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Koliko časa je še ostalo hudobnim?

Koliko časa je še ostalo hudobnim?

Koliko časa je še ostalo hudobnim?

»Zakaj [. . .] molčiš [Jehova], ko brezbožnik požira pravičnejšega od sebe?« (HABAKUK 1:13)

1. Kdaj bo zemlja v celoti polna spoznanja Jehovove slave?

ALI bo Bog sploh kdaj uničil hudobne? Če bo, kako dolgo bomo še morali čakati na to? To se sprašujejo ljudje povsod po svetu. Kje pa bi lahko našli odgovore? V od Boga navdihnjenih preroških besedah glede njegovega določenega časa. Te nam zagotavljajo, da bo Jehova skoraj izvršil obsodbo nad vsemi hudobnimi. Šele takrat bo zemlja v celoti »polna spoznanja slave GOSPODOVE, kakor vode pokrivajo morja globočino«. To je preroška obljuba iz Božje svete Besede, zapisana v Habakuku 2:14.

2. O katerih treh Božjih pokončevalnih obsodbah lahko beremo v Habakukovi knjigi?

2 V Habakukovi knjigi, napisani okoli leta 628 pr. n. š., lahko beremo o treh pokončevalnih obsodbah, ki jih je določil Bog Jehova. Dve obsodbi sta že bili izvršeni. Prvo je Jehova namenil svojevoljnemu staroveškemu Judovemu narodu. Kaj pa druga? Druga je bila Božja obsodba, izvršena nad zatiralskim Babilonom. Zato smo lahko upravičeno prepričani tudi v izvršitev tretje Božje obsodbe. Pravzaprav lahko pričakujemo, da bo uresničena kaj kmalu. Bog bo v dobro pravičnih, ki živijo v teh zadnjih dneh, uničil vse hudobne. Zadnji od njih bo poslednjič zajel sapo v hitro bližajoči se ‚vojski [vojni, NW] tistega velikega dne Boga, Vsemogočnega‘. (Razodetje 16:14, 16)

3. Kaj se bo v našem času zagotovo zgodilo s hudobnimi?

3 Vojna Božjega velikega dne se vse bolj približuje. In danes je izvršitev Božje obsodbe nad hudobnimi ravno tako gotova, kot je bila spolnitev Jehovovih obsodb nad Judom in Babilonom. Pa si zdaj zamislimo, da smo na Judovem v Habakukovih dneh. Kaj se dogaja v deželi?

Nemir v deželi

4. Katero strašno novico sliši Habakuk?

4 Zamislimo si Jehovovega preroka Habakuka, kako sedi na ravni strehi svoje hiše in uživa v svežem večernem vetriču. Ob sebi ima glasbilo. (Habakuk 1:1; 3:19, podpis) Potem pa sliši strašno novico. Judov kralj Jojakim je umoril preroka Urija in dal njegovo truplo vreči v grob navadnih ljudi. (Jeremija 26:23) Resda Urija ni več zaupal v Jehova, saj je iz strahu zbežal v Egipt. Toda Habakuk ve, da Jojakima k nasilju nikakor ni gnala želja, da bi podprl Jehovovo čast. To se jasno vidi po tem, da je skrajno zaničeval Božji zakon ter sovražil preroka Jeremija in druge, ki so služili Jehovu.

5. Kakšno je duhovno stanje na Judovem in kako se Habakuk na to odzove?

5 Habakuk opazuje, kako se od streh sosednjih hiš dviga dim kadila. Vendar to kadilo ni namenjeno čaščenju Jehova. Ljudje se vdajajo krivim verskim običajem, za kar je bil odgovoren Judov hudobni kralj Jojakim. Kakšna sramota! Habakuku stopijo solze v oči in prosi: »Kako dolgo, o GOSPOD, sem vpil k tebi, in ne slišiš! Vpijem k tebi o nasilstvu, a ne rešiš. Zakaj dopuščaš, da vidim krivico, zakaj gledaš nadlogo? Kajti pustošenje in nasilstvo je pred menoj, in nastaja prepir in vnema se boj! Zato izgublja postava veljavo in prava sodba [pravica, NW] ne pride nikdar na dan; kajti brezbožnik obdaja pravičnega, zato prihaja le popačena sodba na svetlo.« (Habakuk 1:2–4)

6. Kaj se je v Judu zgodilo s postavo in pravico?

6 Pustošenju in nasilstvu resnično ni konca. Habakuk povsod, kamor pogleda, vidi nadlogo, prepire in boje. ‚Postava izgublja veljavo‘, je povsem brez moči. In kako je s pravico? Sploh ‚ne pride na dan‘, nikoli ne zmaga! Nikoli se ne uveljavi. »Brezbožnik obdaja pravičnega«, onemogoča pravna sredstva, ki naj bi ščitila nedolžne. Pač, ‚na svetlo prihaja le popačena sodba‘, izkrivljena. Kako žalostno stanje!

7. Kaj je Habakuk odločen delati?

7 Habakuk se nad tem zamisli. Ali se bo vdal? Seveda ne! Potem ko ta zvesti in vdani mož razmisli o vsem preganjanju, ki so ga Božji zvesti služabniki že morali prestati, se njegova odločenost, da ostane trden, stanoviten Jehovov prerok, še okrepi. Še naprej bo objavljal Božje sporočilo, pa četudi bi ga to stalo življenje.

Jehova opravlja neverjetno »delo«

8., 9. Katero neverjetno »delo« opravlja Jehova?

8 Habakuk v videnju vidi pripadnike krive vere, ki sramotijo Boga. Prisluhnimo, kaj jim pravi Jehova: »Ozrite se v narode in poglejte, in čudite se.« Habakuk se verjetno sprašuje, zakaj je Bog hudobne tako nagovoril. Nato pa že sliši Jehova, ko jim še reče: »Strmite; kajti delam v dneh vaših delo, ki ga ne boste verovali, če kdo pripoveduje.« (Habakuk 1:5) Delo, ki ga niso verovali, pravzaprav opravlja sam Jehova. Katero delo pa?

9 Habakuk sedaj pazljivo prisluhne nadaljnjim Božjim besedam, ki so zapisane v Habakuku 1:6–11. To je Jehovovo sporočilo in noben krivi bog niti mrtev malik ne more preprečiti, da se to ne bi spolnilo: »Jaz obujam Kaldejce, tisto trdo in hitro ljudstvo, ki hodi po širjavi zemlje, da si lasti domovanja, ki niso njegova. Strašno je in grozovito; sodba in mogočnost njegova izvirata od njega samega. Čili so konji njegovi bolj nego pardi in hitrejši nego volkovi na večer; ponosno dirjajo konjiki njegovi [njihovi konji kopljejo z nogami, NW], jezdeci njegovi prihajajo oddaleč, lete kakor orel, ki plane na jed. Vsi prihajajo zavoljo nasilstva! oči jim gledajo naravnost predse in ujetnike grabijo kakor pesek. Smeje se to ljudstvo kraljem in knezi so mu v zasmeh; zasmehuje vsako trdnjavo, ker nanosi zemlje in jo vzame. Potem puhne kakor veter mimo in preide ter se pregreši: ta moč njegova mu je bog [je od njegovega boga, NW]!«

10. Koga Jehova obuja?

10 Zares svarilna prerokba od Najvišjega! Jehova obuja Kaldejce, okruten babilonski narod. Ti bodo na svojem osvajalskem pohodu »po širjavi zemlje« zasedli mnoga, premnoga bivališča. Kako strašno! Kaldejska horda je ‚strašna in grozovita‘, človeku resnično nažene strah v kosti. Zakone postavlja sama in so nespremenljivi. ‚Njena sodba izvira od nje same.‘

11. Kako bi vi opisali prihod babilonske vojske zoper Juda?

11 Babilonski konji so hitrejši od urnih leopardov in njihova konjenica hitrejša od lačnih volkov, ki lovijo ponoči. Nestrpno že čakajo na odhod in nepotrpežljivo »kopljejo z nogami«. Na Judovo so namenjeni iz daljnega Babilona. Kakor orel, ki plane na slastno jed, lete Kaldejci, da bi čimprej zgrabili svoj plen. Pa bo to le plenilski napad, le kratek naskok nekaj vojakov? Kje pa! »Vsi prihajajo zavoljo nasilstva!« Prihrumijo kot ogromna vojska, da bi napravili opustošenje. Iz obrazov jim žari vnema, jezdijo na zahod proti Judu in Jeruzalemu s hitrostjo vzhodnega vetra. Babilonska vojska zajame toliko ujetnikov, da ‚jih grabi kakor pesek‘.

12. Kakšno je stališče Babiloncev in s čim se ta strašni sovražnik »pregreši«?

12 Kaldejska vojska se posmehuje kraljem in roga knezom, ki nimajo moči, da bi ustavili njeno neizprosno napredovanje. »Zasmehuje vsako trdnjavo,« saj vsaka pade, ko Babilonci ‚nanosijo zemljo‘, da zraste nasip, s katerega nato napadejo. In ob času, ki ga je za to določil Jehova, ta strašni sovražnik ‚puhne mimo kakor veter‘. Ko bo napadel Juda in Jeruzalem, torej prizadejal hudo Božjemu ljudstvu, »se pregreši«. Poveljnik Kaldejcev se bo po viharni zmagi hvalil: ‚Ta moč je od našega boga.‘ Toda kako malo v resnici ve!

Trden temelj za upanje

13. Zakaj se v Habakuku krepita upanje in zaupanje?

13 Z vse večjim razumevanjem Jehovovega namena se Habakuku v srcu krepi tudi upanje. S popolnim zaupanjem izrazi svoje občudovanje do Jehova. Kot beremo v Habakuku 1:12, Ekumenska izdaja, prerok pravi: »Mar nisi ti, Gospod, od začetka, moj Sveti, Bog, ki ne umrješ?« Zares, Jehova je Bog »od vekomaj do vekomaj«, večno. (Psalm 90:1, 2)

14. Kako še naprej ravnajo odpadniki na Judovem?

14 Prerok z mislijo na videnje, ki mu ga je dal Bog, in veseljem nad uvidom, ki ga je tako dobil, nadaljuje: »Pač si ga ti, Gospod, postavil, da red napravi, o Skala, določil si ga, da kaznuje.« (EI) Bog je Judove odpadnike sodil neugodno. Deležni bodo njegove graje in hude kazni. Morali bi se bili zatekati k njemu kot Skali, k edini pravi trdnjavi, pribežališču oziroma Viru rešitve. (Psalm 62:7; 94:22; 95:1) Toda odpadniški Judovi voditelji se ne bližajo Bogu, ampak še naprej zatirajo njegove nedolžne častilce.

15. V kakšnem smislu so Jehovove ‚oči prečiste, da bi gledal hudo‘?

15 Vse to Jehovovega preroka zelo vznemirja. Zato pravi: »Prečiste so tvoje oči, da bi gledal hudo, in nepravde ne moreš videti.« (Habakuk 1:13) Res je. Jehovove ‚oči so prečiste, da bi gledal hudo‘ oziroma prenašal krivico.

16. Kako bi vi povzeli besede iz Habakuka 1:13–17?

16 Zato se Habakuku poraja nekaj miselno izzivalnih vprašanj. Takole sprašuje: »Zakaj gledaš na tiste, ki ravnajo izdajalski, molčiš, ko brezbožnik požira pravičnejšega od sebe? in dopuščaš, da se ravna z ljudmi kakor z morskimi ribami, kakor s črvadjo, ki nima vladarja? – Vse jih lovi s trnkom, jih vleče v mreži svoji in zbira v svojo vršo; ob tem se veseli in vriska. Zato daruje mreži in žge kadilo vrši svoji; kajti po njej ima debel delež in preobilen živež. Sme li zato vedno prazniti mrežo svojo in neprestano moriti narode neusmiljeno?« (Habakuk 1:13–17)

17. a) Kako Babilonci z napadom na Judovo in Jeruzalem izpolnjujejo Božji namen? b) Kaj bo Jehova razodel Habakuku?

17 Babilonci bodo ob napadu na Judovo in na glavno mesto Jeruzalem ravnali po lastnih željah. Ne bodo vedeli, da so Božje orodje za izvršitev Njegove pravične sodbe zoper nezvesto ljudstvo. Ni torej težko uvideti, zakaj Habakuk ne more kar takoj razumeti, da bo Bog za izvršitev svoje sodbe uporabil hudobne Babilonce. Ti brezčutni Kaldejci ne častijo Jehova. Ljudje so zanje kakor navadne ‚ribe, kakor črvad‘ in gledajo le, kako bi jih ujeli in si jih podvrgli. Toda Habakuka vse to kmalu ne bo več begalo. Jehova namerava svojemu preroku skoraj razodeti, da Babilonci za svoje pohlepno plenjenje in objestno prelivanje krvi ne bodo ostali brez kazni. (Habakuk 2:8)

Pripravljen na Jehovove nadaljnje besede

18. Kaj se lahko naučimo iz Habakukovega stališča, kot je to razvidno iz Habakuka 2:1?

18 Prav zdaj pa Habakuk čaka na Jehovove nadaljnje besede. Prerok odločno reče: »Na svojo čuvajnico stopim in se postavim na stolp in bom oprezoval, da bi videl, kaj bo govoril z menoj [po meni, NW] in kaj naj odgovorim na svojo tožbo.« (Habakuk 2:1) Habakuka vse bolj zanima, kaj bo Bog še govoril po njem, svojem preroku. Ker veruje, da je Jehova Bog, ki ne trpi zla, se sprašuje, zakaj hudo prevladuje, a je pripravljen to svoje razmišljanje tudi popraviti. Kaj pa mi? Kadar se sprašujemo, zakaj se proti takšnim ali drugačnim krivicam nič ne ukrene, bi iz prepričanja, da je Bog Jehova pravičen, morali ostati uravnovešeni in čakati nanj. (Psalm 42:5, 11)

19. Kaj se je v skladu z Božjo besedo Habakuku zgodilo s svojeglavimi Judi?

19 Bog je v skladu z besedo, ki jo je dal Habakuku, izvršil obsodbo nad svojeglavim Judovim narodom, in sicer tako, da je dovolil Babiloncem vdreti na Judovo. Leta 607 pr. n. š. so tako uničili Jeruzalem in tempelj, pobili staro in mlado ter odpeljali mnogo ujetnikov. (2. letopisov 36:17–20) Po dolgem pregnanstvu v Babilonu se je zvesti Judov ostanek vrnil v domovino in nazadnje tudi obnovil tempelj. Zatem pa so se Judje spet izkazali za nezveste Jehovu, še zlasti s tem, ko so zavrnili Jezusa kot Mesija.

20. Kako je Pavel besede iz Habakuka 1:5 uporabil glede zavrnitve Jezusa?

20 V Dejanjih apostolov 13:38–41 lahko beremo, kako je apostol Pavel Judom v Antiohiji pokazal, kaj bi pomenilo zavrniti Jezusa in tako poteptati njegovo odkupno žrtev. Citiral je Habakuka 1:5 iz prevoda grške Septuaginte in posvaril: »Glejte torej, da ne pride na vas, kar je rečeno v prorokih: ‚Glejte, zaničevalci, in čudite se in izginite; zakaj jaz delam delo v dneh vaših, delo, ki ga ne boste verovali, če vam kdo natanko pove.‘« V skladu s tem Pavlovim navedkom so se besede iz Habakuka 1:5 drugič spolnile, ko so rimske vojske leta 70 n. š. uničile Jeruzalem in njegov tempelj.

21. Kako so Judje Habakukovih dni gledali na Božje »delo«, namreč da bi Babilonci uničili Jeruzalem?

21 Judje Habakukovih dni si verjetno še zamisliti niso mogli, da bi se uresničilo Božje »delo«, namreč da bi Babilonci uničili Jeruzalem. Mesto je bilo namreč sedež Jehovovega čaščenja in kraj, kjer je bil ustoličen Božji maziljeni kralj. (Psalm 132:11–18) Zato Jeruzalem še nikoli dotlej ni bil uničen in njegov tempelj nikoli požgan. Tudi Davidova kraljevska hiša ni bila še nikoli poražena. Zdelo se je prav zares nemogoče, da bi Jehova dovolil kaj takega. Toda Bog je po Habakuku res jasno posvaril, da bo do teh pretresljivih dogodkov zagotovo prišlo. In zgodovina potrjuje, da se je vse zgodilo, kakor je bilo napovedano.

Božje neverjetno »delo« v naših dneh

22. Kaj bo k Jehovovemu neverjetnemu ‚delu‘ spadalo v naših dneh?

22 Ali bo Jehova tudi v našem času storil neverjetno »delo«? Lahko ste prepričani, da bo, pa četudi se dvomljivcem to zdi še tako nemogoče. Jehovovo neverjetno delo bo tokrat uničenje tako imenovanega krščanstva. Kakor nekdaj Juda tudi to trdi, da časti Boga, vendar je čedalje bolj pokvarjeno. Zato bo Jehova poskrbel, da bo kmalu zbrisana tudi najmanjša sled tega krščanskega verskega sistema, enako kakor tudi ves »Babilon veliki«, svetovni krivoverstveni imperij. (Razodetje 18:1–24)

23. K čemu je Božji duh še spodbudil Habakuka?

23 Jehova pa je imel za Habakuka pred uničenjem Jeruzalema leta 607 pr. n. š. še več dela. Kaj bo Bog svojemu preroku še povedal? Habakuk naj bi slišal stvari, ki ga bodo tako pretresle, da bo vzel v roke svoje glasbilo in zapel Jehovu prosečo žalostinko. Še prej pa bo Božji duh preroka navedel, da bo oznanil pretresljiva gorja. Prav gotovo bi bili hvaležni, če bi lahko razumeli globok pomen teh preroških besed za določeni čas. Zato posvetimo pozornost še ostalemu delu Habakukove prerokbe.

Ali se spomnite?

• Kakšne razmere so vladale na Judovem v Habakukovih dneh?

• Katero neverjetno »delo« je Jehova storil v dneh Habakuka?

• Kakšen temelj za upanje je imel Habakuk?

• Katero neverjetno »delo« bo Jehova storil v naših dneh?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 9]

Habakuk se je spraševal, zakaj Bog dovoljuje hudobijo. Ali se tudi vi?

[Slika na strani 10]

Habakuk je napovedal, da bodo Babilonci razdejali Judovo

[Slika na strani 10]

Arheološki ostanki Jeruzalema, ki je bil uničen leta 607 pr. n. š.