Materin modri nasvet

»Poslušaj, sin moj, očeta svojega pouk in ne zametuj nauka matere svoje.« (Pregovori 1:8)

NAŠI starši – oče in mati – so lahko dragocen vir spodbud, podpore in nasvetov. Biblijska knjiga Pregovori govori o mladem kralju Lemuelu, ki ga je mati »poučevala« s ‚preroškim [tehtnim, NW] govorom‘, ki je zapisan v 31. poglavju knjige Pregovori. Ta materin modri nasvet lahko koristi tudi nam. (Pregovori 31:1)

Nasvet, primeren za kralja

Lemuelova mati najprej postavi nekaj vprašanj, da nam zbudi zanimanje: »Kaj naj ti svetujem, sin moj? kaj pač, sin telesa mojega, in kaj, sin obljub mojih?« Njen trikrat izrečen poziv razkriva, kako zelo ji je mar za to, da bi sin pazil na njene besede. (Pregovori 31:2) Skrb te matere za duhovno blaginjo njenega potomca je odličen zgled današnjim krščanskim staršem.

Kaj lahko mater, ki se ozira na sinovo blaginjo, bolj skrbi od veseljačenja in razuzdanosti ob že pregovornem vinu, ženskah in petju? Lemuelova mati preide naravnost k bistvu: »Ne dajaj ženskam moči svoje.« Zaradi tega, kam vodi njihovo razvratno vedenje, jih označi za ‚pogubnice kraljev‘. (Pregovori 31:3)

Tudi popivanja ne gre spregledati. »Ne spodobi se kraljem, o Lemuel, ne kraljem, da pijo vino,« svari. Kako more kralj pravilno in trezno soditi ter ne ‚pozabiti postave in prevračati pravice komu, ki je v nadlogi‘, če je neprestano vinjen? (Pregovori 31:4–7)

Kralj pa, ki se ogiba takih razvad, bo lahko ‚sodil pravično, se potezal za pravico siromaku in potrebnemu‘. (Pregovori 31:8, 9)

Danes sicer mladi kristjani najbrž niso »kralji«, toda nasvet Lemuelove matere je enako času primeren, če ne še bolj. Med mladimi so dandanes močno razširjeni zloraba alkohola, kajenje in spolna nemorala, in za mlade kristjane je življenjsko pomembno, da pazijo na ‚tehtni govor‘ svojih staršev.

Vrla žena

Matere se upravičeno zanimajo za morebitno poroko svojih odraščajočih sinov. Lemuelova  mati nato posveti pozornost lastnostim idealne soproge. Mlademu možu bo nedvomno zelo koristilo, če razmisli o pogledu zrele žene na to pomembno zadevo.

V 10. vrstici je ‚vrla žena‘ primerjana z redkimi in dragocenimi biseri, do katerih so v biblijskih časih prišli le s precejšnjim trudom. Podobno se za to, da človek najde vrlo ženo, zahteva trud. Mladenič bo storil dobro, če ne bo nestrpno hitel v zakon, temveč si bo vzel čas za izbiro. Potem bo večja verjetnost, da bo svojo dragoceno najdbo zelo cenil.

Lemuelu je bilo glede vrle žene rečeno: »Zaupa ji srce moža njenega.« (11. vrstica) Z drugimi besedami, od žene ne bi smel zahtevati, da bi morala dobiti njegovo soglasje za vsako stvar. Zakonski par bi se seveda moral posvetovati pred večjimi odločitvami, ko denimo gre za drage nakupe ali vzgojo otrok. S pogovorom o teh področjih se bosta med sabo še bolj tesno povezala.

Vrla žena ima vsekakor veliko dela. Vrstice od 13 do 27 navajajo nasvete in načela, ki jih lahko žene v vsaki dobi s pridom uporabijo za svojo družino. Ob vse višjih cenah oblačil in opreme se denimo vrla žena nauči biti spretna in gospodarna, tako da se njena družina oblači zadovoljivo in dostojno. (13., 19., 21. in 22. vrstica) Da bi zmanjšala stroške družinske prehrane, tudi prideluje, kar lahko, ter pazljivo nakupuje. (14. in 16. vrstica)

Takšna žena očitno ne jé »lenobe kruha«. Marljivo dela in učinkovito vodi gospodinjske dejavnosti. (27. vrstica) »Z močjo opasuje ledje svoje,« kar pomeni, da se je pripravljena lotiti tudi fizično zahtevnih opravil. (17. vrstica) Vstaja pred soncem, da začne delovni dan, in pridno dela še zvečer. Je tako, kakor bi svetilka, ki ji sveti ob delu, stalno gorela. (15. in 18. vrstica)

Vrla žena pa je predvsem duhovna oseba. Boji se Boga in ga časti z velikim spoštovanjem in svetim strahom. (30. vrstica) Prav tako tudi pomaga svojemu soprogu vzgajati otroke tako, da ti delajo enako. V 26. vrstici pove: »Modro« uči svoje otroke in »ljubezni uk ji je na jeziku«.

Vrli mož

Da bi Lemuel privlačil vrlo ženo, bi moral spolnjevati odgovornosti vrlega moža. Mati ga je opozorila na nekatere od njih.

O vrlem možu bi dobro govorili ‚deželni starešine‘. (Pregovori 31:23) To pomeni, da bi bil sposoben, pošten, zanesljiv in bogaboječ. (2. Mojzesova 18:21; 5. Mojzesova 16:18–20) Kot takšen bi bil tudi »poznan pri mestnih vratih«, kjer so se zbirali pomembni možje, da so urejali mestne zadeve. Da bi bil »poznan« kot bogaboječ mož, bi moral biti razumen in delati složno s starešinami »dežele«, s čimer je morda mišljeno območje oziroma okrožje.

Lemuelova mati nedvomno iz osebnih izkušenj spomni sina na to, da je soprogi, ki jo bo morda imel, pomembno izkazovati cenjenje. Nihče na svetu naj mu ne bi bil tako pri srcu. Predstavljajte si potemtakem globoko čustvo v njegovem glasu, ko pred vsemi prizna: »Mnoge hčere so vrlo ravnale, ti pa jih vse presegaš!« (Pregovori 31:29)

Lemuel je očitno spoštoval materin modri nasvet. V 1. vrstici denimo opazimo, da materine besede omenja kot svoje. Njeno ‚poučevanje‘ si je torej vzel k srcu in izkusil koristi njenega nasveta. Ravnajmo torej v življenju po načelih tega ‚tehtnega govora‘, da bi koristil tudi nam.

[Slike na strani 31]

Vrla žena ne jé »lenobe kruha«