Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Veselimo se, da je Bog naša rešitev

Veselimo se, da je Bog naša rešitev

Veselimo se, da je Bog naša rešitev

»Jaz se bom vendar radoval v GOSPODU, veselil se bom, da je Bog rešenje moje.« (HABAKUK 3:18)

1. O čem govori videnje, ki ga je imel Daniel pred padcem Babilona leta 539 pr. n. š.?

OSTARELI prerok Daniel je imel več kot deset let pred padcem Babilona leta 539 pr. n. š. pretresljivo videnje. V njem so bili napovedani svetovni dogodki, ki bodo vodili naravnost v sklepno vojno med Jehovovimi sovražniki in Jehovovim postavljenim Kraljem, Jezusom Kristusom. In kako se je Daniel na to odzval? Rekel je: »Jaz [. . .] pa sem oslabel in [. . .] strmel sem nad prikaznijo.« (Daniel 8:27)

2. Kakšno bitko je Daniel videl v videnju in kaj o bližini te bitke menite vi?

2 Kaj pa mi? Odtlej je minilo že precej časa. Kako se odzovemo, ko ugotovimo, da je Božja vojna harmagedon, bitka, ki jo je Daniel videl v videnju, zelo blizu? In kako se odzovemo, ko spoznamo, da je hudobija, ki jo razgalja Habakuk v svoji prerokbi, že tako razširjena, da je uničenje Božjih sovražnikov neogibno? Naši občutki so ob tem verjetno podobni Habakukovim, ki so opisani v tretjem poglavju njegove preroške knjige.

Habakuk moli za Božjo milost

3. Za koga je Habakuk molil in kako morda njegove besede vplivajo na nas?

3 Tretje poglavje knjige Habakuk je molitev. V prvi vrstici po Slovenskem standardnem prevodu piše, da je izražena v žalostinkah, pesmih notranje bolečine ali žalovanja. Prerok moli, kakor da bi molil zase. Toda v resnici Habakuk prosi za Božji izvoljeni narod. Danes ima njegova molitev velik pomen za Božje ljudstvo, ki sodeluje pri kraljestvenem oznanjevanju. Če mislimo na to, ko beremo tretje poglavje knjige Habakuk, nas prebrano navdaja z zlo slutnjo, obenem pa tudi z veseljem. Habakukova molitev oziroma žalostinka nam govori, zakaj se lahko upravičeno veselimo, da je Jehova naša rešitev.

4. Zakaj je Habakuka postalo strah in kako bo Bog zagotovo uporabil svojo moč?

4 Že v prejšnjih dveh člankih smo videli, da so bile v Habakukovih dneh razmere na Judovem zelo slabe. Toda Bog ne bo dovolil, da bi se to nadaljevalo v nedogled. Kakor v preteklosti bo ukrepal tudi sedaj. Zato ni prav nič čudno, da je prerok vzkliknil: »GOSPOD, slišal sem, kar je slišati o tebi, bojim se, o GOSPOD, tvojega delovanja.« (SSP) Kaj je s tem mislil? To, ‚kar je slišal o Jehovu‘, je bila zapisana zgodovina o Božjih mogočnih delih denimo ob Rdečem morju, v pustinji in v Jerihi. Habakuk je ta dejanja dobro poznal in ker je vedel, da bo Jehova proti svojim sovražnikom zopet uporabil svojo veliko moč, ga je postalo strah. Tudi mi danes vemo, ko vidimo hudobijo človeštva, da bo Jehova ukrepal, kakor je ukrepal že nekdaj. Ali nas je zaradi tega kaj strah? Seveda! Kljub temu pa molimo, kakor je Habakuk: »Oživi delo svoje sredi let, sredi let daj, da bo očitno; v jezi se spominjaj usmiljenja!« (Habakuk 3:2) Naj Bog ob času, ki ga je za to določil, »sredi let«, s svojo čudežno močjo ukrepa. In naj se takrat spomni vseh, ki ga ljubijo, in se jih usmili!

Jehova na pohodu!

5. Kako je ‚Bog prišel s Temana‘ in kaj to nakazuje glede harmagedona?

5 Kaj se bo zgodilo, ko bo Jehova odgovoril na molitev, v kateri ga prosimo usmiljenja? Odgovor bomo našli v Habakuku 3:3, 4. Prerok najprej pravi: »Bog prihaja s Temana in Svetnik z gore Parana.« Davno v dneh preroka Mojzesa sta Teman in Paran ležala ravno ob poti, po kateri so Izraelci skozi pustinjo šli v Kanaan. Ko je bil ta veliki izraelski narod na poti, je bilo videti, kakor da je na delu sam Jehova in da ga nič ne more ustaviti. Mojzes je malo pred svojo smrtjo rekel: »GOSPOD je prišel s Sinaja, in vstal jim je s Seira; prikazal se je v svetlobi iznad gore Paranske in prišel od desettisočev svetih [angelov].« (5. Mojzesova 33:2) Jehova bo svojo nepremagljivo moč podobno dokazal, ko bo krenil proti svojim sovražnikom v harmagedonu.

6. Kaj sprevidevni kristjani še vidijo poleg Božje slave?

6 Habakuk še pravi: »Veličastvo njegovo [Jehovovo] pokriva nebesa in zemlja je polna hvale njegove. In svetloba nastaja kakor solnčna luč.« Kako veličasten prizor! Ljudje seveda ne morejo videti Boga Jehova in ostati živi. (2. Mojzesova 33:20) Vendar pa zvestim Božjim služabnikom oči njihovega srca kar oslepijo, ko premišljajo o njegovem veličastvu. (Efežanom 1:18) In sprevidevni kristjani poleg Jehovove slave vidijo še nekaj. Habakuk v tretjem poglavju, v četrti vrstici sklene: »Žarki se mu iskré iz roke, in ondi je skrita njegova moč.« Vidimo lahko, da je Jehova pripravljen ukrepati in uporabiti svojo desnico, v kateri ima moč in oblast.

7. Kaj bo Božji zmagoslavni pohod pomenil za tiste, ki se Mu upirajo?

7 Božji zmagoslavni pohod bo pomenil katastrofo za tiste, ki se Mu upirajo. V Habakuku 3:5 namreč beremo: »Pred njim gre kuga in tik za njim pomor.« Ko so bili Izraelci leta 1473 pr. n. š. že blizu meje Obljubljene dežele, so se mnogi med njimi uprli ter se vdali nemorali in malikovalstvu. Zaradi tega jih je precej več kot 20.000 umrlo od kuge, ki jo je poslal Bog. (4. Mojzesova 25:1–9) V bližnji prihodnosti, ko bo Jehova krenil v »vojsko [vojno, NW] tistega velikega dne Boga, Vsegamogočnega«, bodo tisti, ki se mu upirajo, podobno trpeli zaradi svojih grehov. Nekateri bodo morda celo umrli zaradi dobesedne kuge. (Razodetje 16:14, 16)

8. Kaj čaka Božje sovražnike, kot to piše v Habakuku 3:6?

8 Prisluhnimo zdaj prerokovemu slikovitemu opisu Jehova nad vojskami v akciji. V Habakuku 3:6 beremo: »Postal je [Bog Jehova] in potresel je zemljo, pogledal je in ustrašil narode; in razdrobile so se večne gore, starodavni hribi so se pogreznili; pota njegova so večna.« Najprej Jehova ‚postoji‘, kakor general, ki pregleduje bojišče. Njegovi sovražniki se tresejo od strahu. Vidijo namreč, kdo je njihov nasprotnik, zato so pretreseni, kar skačejo od razburjenja. Jezus je napovedal čas, ko se bodo ‚tolkli po prsih vsi rodovi na zemlji‘. (Matevž 24:30, Ekumenska izdaja) Spoznali bodo, da se nihče ne more postaviti proti Jehovu, toda takrat bo že prepozno. Človeške organizacije, celo tiste, ki so videti trdne kakor »večne gore« in »starodavni hribi«, bodo razpadle. Takrat bo to v skladu z Božjimi ‚večnimi potmi‘; ravnal bo tako, kakor je ravnal že v starih časih.

9., 10. Na kaj nas spomnijo besede iz Habakuka 3:7–11?

9 Jehova se je ‚razjezil‘ nad svojimi sovražniki. In s katerim orožjem se bo bojeval v svoji veliki vojni? Prisluhnimo, kako ga prerok opisuje: »Gol, pripravljen je lok tvoj. Šibe v strahovanje si prisegel z besedo svojo. Zemljo si razklal z rekami. Videle so te gore in se tresle; usula se je ploha, brezno je grmelo, visoko je vzdigovalo roke svoje. Solnce in mesec sta stopila v svoje bivališče ob luči tvojih pšic, ko so frčale, ob svetlosti tvoje bliskajoče se sulice.« (Habakuk 3:7–11)

10 Jehova je v Jozuetovih dneh osupljivo pokazal svojo moč, ko je povzročil, da sta sonce in mesec obstala. (Jozue 10:12–14) Habakukova prerokba nas spominja, da bo Jehova isto moč uporabil tudi v harmagedonu. Leta 1513 pr. n. š. je Jehova pokazal, da ima oblast tudi nad zemljinim vodovjem, ko je v Rdečem morju uničil faraonovo vojsko. Tudi štirideset let kasneje poplavljajoča Jordanova struga ni bila nobena ovira za to, da Izrael ne bi zmagoslavno vkorakal v Obljubljeno deželo. (Jozue 3:15–17) In v dneh prerokinje Debore je hud naliv odplavil vozove Izraelovega sovražnika Sisera. (Sodniki 5:21) Jehova bo tudi v harmagedonu imel na voljo te iste sile: poplave, hude nalive in vodovje. V njegovi roki pa sta še grom in blisk, ki sta kakor sulica ali tul, poln puščic.

11. Kaj se bo zgodilo, ko bo Jehova sprostil svojo veliko moč?

11 Ko bo Jehova sprostil svojo veliko moč, bo to zares strahospoštljiv dogodek. Habakukove besede nakazujejo, da se bo noč spremenila v dan in da bo dan svetlejši, kot ga je sonce sploh kdaj lahko obsijalo. Ne glede na to, ali je ta navdihnjeni preroški opis harmagedona dobeseden ali simboličen, je gotovo eno: zmagal bo Jehova in nobenemu sovražniku ne bo dovolil pobegniti.

Božjemu ljudstvu je rešitev zagotovljena!

12. Kaj bo Bog storil s svojimi sovražniki in kdo bo rešen?

12 Prerok nadaljuje opis tega, kako bo Jehova uničil svoje sovražnike. V Habakuku 3:12 beremo: »V togoti si stopal po zemlji, v srdu si teptal narode.« Vseeno pa Jehova ne bo pokončeval kar tjavendan. Nekateri ljudje bodo rešeni. »Izšel si v rešenje svojega ljudstva, v rešenje maziljenca svojega,« piše v Habakuku 3:13. Da, Jehova bo rešil svoje zveste maziljene služabnike. Babilon Veliki, svetovni krivoverstveni imperij, bo tedaj dokončno uničen. Vendar danes narodi skušajo zbrisati čisto čaščenje. Jehovove služabnike bodo kmalu napadle sile Goga iz Magoga. (Ezekiel 38:1–39:13; Razodetje 17:1–5, 16–18) Pa bo ta satanski napad uspešen? Ne! Jehova bo tedaj v srdu teptal svoje sovražnike. Zdrobil jih bo pod nogami kakor zrnje na gumnu. Rešil pa bo tiste, ki ga častijo v duhu in resnici. (Janez 4:24)

13. Kako se bodo izpolnile besede iz Habakuka 3:13?

13 Temeljito uničenje hudobnih je napovedano z naslednjimi besedami: »Razbil si [Jehova] glavo iz hiše brezbožneža, odgrnivši ga od tal do vratu.« (Habakuk 3:13) Omenjena ‚hiša‘ je hudobni sistem, ki se je razvil pod vplivom Satana Hudiča in se bo razbil. Tudi ‚glava‘ ali brezbožni voditelji bodo zatrti. Celotna struktura se bo zrušila prav do temeljev. Ne bo je več. Kako prijetno olajšanje bo to!

14.–16. Kaj se bo glede na besede iz Habakuka 3:14, 15 zgodilo z Jehovovim ljudstvom in kaj z njegovimi sovražniki?

14 Med vsemi, ki bi hoteli uničiti Jehovovega »maziljenca«, bo ob harmagedonu zavladala zmeda. V Habakuku 3:14, 15 beremo, kaj prerok govori Bogu, namreč: »Prebodel si z lastnimi mu sulicami glave njegovih vojščakov, ki so prihruli kakor vihar, da bi me razkropili; njih veselje je bilo požreti ubožca na skrivnem. Na morje si stopil s konji svojimi, med roj velikih vodá.«

15 Ko prerok Habakuk pove, da so ‚vojščaki prihruli kakor vihar, da bi me razkropili‘, govori v imenu Jehovovih maziljenih služabnikov. Kakor cestni roparji, ki čakajo v zasedi na žrtev, tako bodo narodi skočili na Jehovove častilce, da bi jih uničili. Ti sovražniki Boga in njegovega ljudstva se bodo ‚veselili‘, saj bodo prepričani o uspehu. Zvesti kristjani bodo videti slabotni, kakor ‚ubožec‘. Ko pa se bodo brezbožne sile zagnale v napad, bo Jehova povzročil, da bodo svoje orožje obrnili proti samim sebi. Svoje orožje, svoje ‚sulice‘, bodo uporabili proti lastnim vojakom.

16 Toda na obzorju se kaže še več. Jehova bo uporabil še svoje nadnaravne duhovne sile, da bodo dokončale uničenje njegovih sovražnikov. ‚Konje‘ svoje nebeške vojske pod poveljstvom Jezusa Kristusa bo zmagoslavno pognal skozi »morje« in »roj velikih vodá«, ki pomenijo razburkane množice sovražnega človeštva. (Razodetje 19:11–21) Hudobni bodo takrat odstranjeni z zemlje. Kako močan dokaz božanske moči in pravice!

Jehovov dan prihaja!

17. a) Zakaj smo lahko prepričani, da se bodo Habakukove besede izpolnile? b) Kako smo lahko podobni Habakuku, ko čakamo Jehovov veliki dan?

17 Lahko smo prepričani, da se bodo Habakukove besede kmalu spolnile. Ne bodo se zakasnile. Kako pa se na vse to vnaprejšnje védenje odzivate vi? Spomnimo se, da je Habakuk pisal pod Božjim navdihnjenjem. Jehova torej bo ukrepal, in ko se bo to zgodilo, bo na zemlji zavladalo pustošenje. Nič čudnega, da je prerok napisal: »Slišal sem to, in treslo se mi je telo; ustne moje so trepetale ob tistem glasu; trhloba mi je prešinila kosti in tresem se na svojem mestu: da naj počivam ob dnevi stiske, kadar pride zoper ljudstvo tisti, ki ga hoče napasti.« (Habakuk 3:16) Habakuk se je zelo tresel, kar je povsem razumljivo. Toda ali se je njegova vera kaj omajala? Nikakor! Pripravljen je bil mirno čakati na Jehovov veliki dan. (2. Petrov 3:11, 12) Mar ni to tudi naše stališče? Seveda je! Popolnoma smo prepričani, da se bo Habakukova prerokba zares spolnila. Dotlej pa bomo potrpežljivo čakali.

18. Kakšno je bilo Habakukovo stališče, čeprav je pričakoval težave?

18 Vojne s sabo vedno prinesejo težave, tudi kasnejšim zmagovalcem. Lahko da začne primanjkovati hrane. Ljudje so morda ob svoje imetje. Morebiti se zniža življenjski standard. Kaj bomo storili, če se nam to zgodi? Habakuk je imel zgledno stališče, saj je rekel: »Kajti smokva ne bo cvetla in pridelka ne bode nič na trtah, oljkova rast bo varala in žitno polje ne donese užitka, iz ograje izgine drobnica in govedi ne bo nič v hlevih: a jaz se bom vendar radoval v GOSPODU, veselil se bom, da je Bog rešenje moje.« (Habakuk 3:17, 18) Habakuk je povsem realno pričakoval težave, morda celo lakoto. Vendar se ni nikoli nehal veseliti v Jehovu, ki mu je bil rešitev.

19. S kakšnimi težavami se srečujejo mnogi kristjani, toda o čem smo lahko prepričani, če dajemo Jehova na prvo mesto v svojem življenju?

19 Danes, še pred Jehovovo vojno proti hudobnim, morajo mnogi prenašati hudo stisko. Jezus je napovedal, da bodo vojne, lakote, potresi in kuge del ‚znamenja njegove navzočnosti‘ (NW) v kraljevski slavi. (Matevž 24:3–14; Lukež 21:10, 11) Mnogi naši soverniki živijo v deželah, v katerih je močno občutiti spolnitev Jezusovih besed, in zato doživljajo hude težave. Drugi kristjani pa bodo to morda podobno občutili še v prihodnosti. Predno pride konec, se mnogim med nami čisto lahko še zgodi, da »smokva ne bo cvetla«. Vendar vemo, zakaj se vse to dogaja, in to nam daje moč. Poleg tega imamo tudi pomoč. Jezus je namreč obljubil: »Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove [Božje] pravičnosti, in vse to vam bo pridano.« (Matevž 6:33) To nam ne zagotavlja udobnega življenja, zagotavlja pa nam, da bo Jehova pazil na nas, če ga dajemo na prvo mesto v svojem življenju. (Psalm 37:⁠25)

20. Kaj naj bi bili odločeni delati, in to kljub začasnim težavam?

20 Naj začasno doživljamo še takšne težave, zaradi tega ne bomo zgubili vere v Jehovovo rešilno moč. Mnogi naši bratje in sestre iz Afrike, vzhodne Evrope in drugod so v hudi stiski, a se vseeno ‚radujejo v GOSPODU‘. Posnemajmo jih in tudi mi vselej ravnajmo tako. Ne pozabimo, da je Suvereni gospod Jehova naš vir ‚moči‘. (Habakuk 3:19) Nikoli nas ne bo razočaral. Harmagedon bo gotovo nastopil, in prav tako za njim Božji obljubljeni novi svet. (2. Petrov 3:13) Takrat bo »zemlja [. . .] polna spoznanja slave GOSPODOVE, kakor vode pokrivajo morja globočino«. (Habakuk 2:14) Dokler pa ta čudoviti čas ne nastopi, posnemajmo Habakukov svetli zgled. Vselej se ‚radujmo v GOSPODU in se veselimo, da je Bog naše rešenje‘.

Ali se spomnite?

• Kako morda Habakukova molitev vpliva na nas?

• Zakaj gre Jehova na pohod?

• Kaj Habakukovo prerokovanje govori o rešitvi?

• S kakšnim stališčem bi morali čakati na Jehovov veliki dan?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 23]

Ali veste, s katerimi silami bo Bog v harmagedonu nastopil proti hudobnim?