Z vztrajnostjo do uspeha

VZTRAJNOST je v sodobnem času postala redka dragocenost. Veliko ljudi je prepričanih, da ima uspeh več opraviti s tem, da je človek ob pravem času na pravem mestu, kakor pa z vztrajnostjo. Kdo jim lahko zameri? Občila so prežeta z oglaševalnimi gesli, ki podzavestno dopovedujejo, da lahko skoraj vse, kar si želite, dobite z najmanjšim trudom in le z nekoliko več denarja. Iz časopisja vre poplava zgodb o uspehu čez noč in o bleščeče uspešnih mladih podjetnikih, ki si takoj po šoli služijo milijone.

Kolumnist Leonard Pitts toži: »V družbi, obsedeni z zaznavami, je to videti preveč enostavno. [. . .] Zdi se kot nekaj, kar bi lahko naredil vsak, če bi le poznal trik, imel potrebno sposobnost ali pa bi prestregel blisk razsvetljenja od Boga.«

Kaj je vztrajnost?

Vztrajati pomeni ‚kljub oviram ali neuspehom čvrsto in trdno se držati kakega namena, stanja oziroma nadaljevati projekt‘. Pomeni kljub nadlogam odločno iti naprej, ne popustiti, se ne vdati. Pomembnost te vrline poudarja tudi Biblija. Božja Beseda nas denimo opominja: »[Vedno, NW] iščite najprej kraljestva«, »trkajte, in odprlo se vam bo«, »vztrajajte v molitvi« in »oklepajte se tega, kar je dobro«. (Matevž 6:33; Lukež  11:9; Rimljanom 12:12, SSP; 1. Tesaloničanom 5:21, NW)

Pomemben del vztrajnosti je spoprijemanje z neogibnimi neuspehi. V Pregovorih 24:16 piše: »Sedemkrat pade pravični, a zopet vstane.« (Poudarili mi.) Vztrajni posameznik se ob težavi ali neuspehu ne ‚zlomi‘, temveč ‚vstane‘, ‚gre naprej‘ in poskusi znova.

Mnogi pa na srečanje z morebitnimi težavami in neuspehi niso pripravljeni. Ker niso nikoli razvili volje, da vztrajajo, zlahka odnehajo. »Vse preveč ljudi se na neuspeh odzove tako, da škodijo sami sebi,« opaža pisec Morley Callaghan. »Vdajo se samopomilovanju, obtožujejo vsakogar, postanejo zagrenjeni in [. . .] se zlomijo.«

To je žalostno. »Pozabljamo,« opozarja Pitts, »da obstaja razlog zakaj stisko prebroditi, v nesreči namreč lahko odkrijemo kaj dragocenega.« Kaj dragocenega pa? Pitts sklene: »[Človek] spozna, da neuspeh ni usoden in da poraz ni večen. Pridobi si globino. Postane pripravljen.« Biblija enostavno pove: »V vsakem trudu je dobiček.« (Pregovori 14:⁠23)

Po neuspehu seveda ni vedno lahko iti naprej. Včasih stojimo pred izzivi, za katere se zdi, da kljubujejo vsemu našemu trudu, da bi jih premagali. Namesto da bi bili našim ciljem bliže, se morda zdi, kakor da se nam ti vse bolj umikajo. Lahko se počutimo premagane, nemočne in lahko postanemo malodušni, celo potrti. (Pregovori 24:10) Biblija pa nas spodbuja: »Dobro delati se pa nikar ne utrudimo; zakaj ob svojem času bomo želi, če ne obnemoremo.« (Galatom 6:9, poudarili mi.)

Kaj nam lahko pomaga vztrajati?

Prvi korak za vztrajanje na izbrani poti je ta, da si postavimo truda vredne in dosegljive cilje. Apostol Pavel je to gotovo razumel. Korinčanom je dejal: »Tečem tako, ne kakor na negotovo; tako se borim, ne kakor bi po zraku mahal.« Pavel je vedel, da potrebuje jasne cilje, če želi biti uspešen v svojih prizadevanjih, kakor tekač, ki na tekmi osredini svoje misli na to, da preteče ciljno črto. »Ne veste li, da tisti, ki teko na tekališču, vsi sicer teko, a eden prejme darilo? Tako tecite, da ga dosežete!« jih je spodbujal. (1. Korinčanom 9:24, 26) Kako lahko to naredimo?

»Prebrisani [. . .] pazi na stopinje svoje,« piše v Pregovorih 14:15. Od časa do časa je modro ponovno ovrednotiti svoje načrte v življenju ter se vprašati, kam smo usmerjeni in ali moramo kaj popraviti. Pomembno je imeti jasno v mislih, kaj želimo doseči in zakaj. Če bo v naših mislih pogled vedno trdno usmerjen na končni cilj, se bomo manj nagibali k vdaji. »Oči tvoje naj zro naravnost,« prigovarja navdihnjeni pregovor, da bodo lahko »stanovitna [. . .] vsa pota tvoja«. (Pregovori 4:25, 26)

Potem ko doženete svoje cilje, je naslednji korak ta, da razčlenite, kako jih boste dosegli. Jezus je vprašal: »Kdo namreč izmed vas, ki hoče sezidati stolp, ne sede prej in preračuni stroškov?« (Lukež 14:28) Neki strokovnjak za duševno zdravje je skladno s tem načelom opazil: »Pri uspešnih ljudeh sem med drugim opazil, da jasno razumejo odnos med vzrokom in učinkom v svojem življenju. Če si kaj želijo, vedo, da morajo za dosego tega narediti vse, kar je potrebno.« Če jasno poznamo vse korake, ki jih moramo narediti za dosego želenega, bomo laže ostali osredotočeni na cilj. Poleg tega se bomo tako laže reorganizirali, če bomo doživeli neuspeh. Takšna analiza je bila vogelni kamen uspeha Orvillea in Wilburja Wrighta.

Kadar torej doživite neuspeh, se na vso moč potrudite, da bi nanj gledali pozitivno in kot na poučno izkušnjo. Razčlenite položaj, ugotovite, v čem ste zgrešili, in nato popravite napako oziroma odpravite slabost. Pomaga tudi, če se z drugimi pogovorite, saj »s posvetovanjem utrjuješ načrt«. (Pregovori 20:18, SSP)  Z vsakim poskusom si seveda razširite znanje in pridobite veščine, kar bo nazadnje prispevalo k vašemu uspehu.

Tretji bistveni vidik vztrajanja je stalna dejavnost. Apostol Pavel nam prigovarja: »Do česar smo dospeli, po tem stopajmo naprej!« (Filipljanom 3:16) Neki vzgojitelj je dejal, da »zmernost in stanovitnost čez čas rodita pomembne sadove«. To je dobro prikazal Ezop v basni o želvi in zajcu. V tekmi je zmagala želva, čeprav je bila veliko počasnejša od zajca. Zakaj? Ker je do stvari imela trden, discipliniran pristop. Ni odnehala, temveč je ubrala hitrost, ki jo je lahko realno vzdrževala in jo nato ohranjala, dokler ni prestopila ciljne črte. Ker organiziran, trden človek nenehno napreduje, ostaja motiviran in bo manj verjetno odnehal ali izpadel iz tekme. Da, »tako tecite«, da boste dosegli svoj cilj.

Določiti si cilje, vredne truda

Da bi bila vztrajnost kaj vredna, moramo seveda imeti truda vredne cilje. Veliko ljudi stremi po stvareh, ki ne osrečujejo. Biblija pa poudarja: »Kdor pa prav pogleda v popolno postavo, postavo svobode, in pri njej vztraja [. . .], ta bode blažen v dejanju svojem.« (Jakob 1:25) Da, preučevati v Bibliji napisano Božjo postavo, da bi jo razumeli, je cilj, ki je zares vreden truda. Zakaj? Prvenstveno zato, ker Božja postava temelji na Božjih popolnih, pravičnih merilih. On kot Stvarnik ve, kaj je najboljše za njegova stvarjenja. Če torej vztrajno spoznavamo Božja navodila in jih udejanjamo v življenju, nam bo taka vztrajnost gotovo prinesla srečo. »Upaj v GOSPODA iz vsega srca svojega [. . .]. Na vseh potih svojih ga spoznavaj, in on ravne naredi steze tvoje,« je obljubljeno v Pregovorih 3:5, 6.

Spoznavanje Boga in Jezusa zraven tega po Jezusovih besedah pomeni »večno življenje«. (Janez 17:3) Biblijske prerokbe kažejo, da živimo v »zadnjih dneh« te stvarnosti. (2. Timoteju 3:1–5; Matevž 24:3–13) Božje kraljestvo, Njegova pravična vlada, bo kmalu uveljavilo svojo oblast nad zemeljskimi prebivalci. (Daniel 2:44; Matevž 6:10) S to vlado se bo začela edinstvena doba miru, obilja in blaginje za vse poslušno človeštvo. (Psalm 37:10, 11; Razodetje 21:4) »Bog ne gleda na lice,« piše v Dejanjih apostolov 10:34. Da, k uživanju koristi te vlade je povabljen vsakdo!

Biblija je stara knjiga, polna modrosti in smisla. Za to, da se jo razume, sta potrebna čas in trud. Toda z Božjo pomočjo – in če si vztrajno prizadevamo za spoznanjem, ki je v njej – nam bo odprta knjiga. (Pregovori 2:4, 5; Jakob 1:5) Res je, da je lahko udejanjanje naučenega za nas pravi izziv. Morda se moramo popraviti v našem razmišljanju ali navadah. Nič slabega misleči prijatelji ali družinski člani lahko celo nasprotujejo našemu preučevanju Biblije. Zato je nujna vztrajnost. Apostol Pavel nas spominja, da bo Bog dal večno življenje tistim, ki so ‚stanovitni v dobrem delu‘. (Rimljanom 2:7) Jehovove priče vam bodo z veseljem pomagali, da bi dosegli ta cilj.

Če vztrajate v spoznavanju Boga in njegove volje ter neomajno udejanjate naučeno, boste zagotovo doživeli uspeh. (Psalm 1:1–3)

[Slika na strani 6]

Če boste vztrajali v spoznavanju Boga in njegove volje, boste doživeli uspeh

[Navedba vira slike na strani 4]

Culver Pictures