Ali se priporočate drugim?

‚Ni mi mar, kaj si mislijo drugi!‘ Morda ste take drzne besede tudi vi kdaj izrekli v trenutku jeze ali nezadovoljstva. Ko pa so se valovi drznosti polegli, vas je morda zaskrbelo. Zakaj? Zato ker je večini od nas v resnici mar za to, kaj drugi mislijo o nas.

ZA OBČUTKE drugih bi nam dejansko moralo biti mar. Še zlasti kristjani, posvečeni strežniki Boga Jehova, bi morali imeti zdravo skrb glede tega, kakšne nas vidijo drugi. Navsezadnje smo ‚prizor, ki ga gleda svet‘. (1. Korinčanom 4:9, SSP) V Drugem listu Korinčanom 6:3, 4, SSP, najdemo zdrav nasvet apostola Pavla: »V ničemer ne dajemo nobene priložnosti za pohujšanje, da se naša služba ne bi grajala, ampak v vsem sebe priporočamo kot Božje služabnike.«

Kaj pomeni priporočati se drugim? Ali to pomeni delati reklamo zase ali pritegovati pretirano pozornost nase in na svoje sposobnosti? Ne. Zahteva pa udejanjanje besed iz Prvega Petrovega lista 2:12: »Vedenje vaše med pogani bodi lepo, da bodo [. . .] slavili zaradi vaših dobrih del, ki jih vidijo, Boga.« Kristjani se priporočajo tako, da pustijo, da njihovo ravnanje govori zase! To naposled ne prinaša slave nam, temveč Bogu. Vendar pa lahko priporočanje sebe drugim koristi tudi osebno. Raziščimo tri področja, na katerih bi lahko to veljalo tudi za vas.

Kot morebitni zakonski partner

Poglejte si denimo zakonsko zvezo. Ta je dar Boga Jehova, »po katerem se imenuje  sleherna rodovina v nebesih in na zemlji«. (Efežanom 3:15) Morda bi se radi nekega dne poročili. Če je tako, koliko se priporočate kot morebitni zakonski partner? Da, kakšen sloves ste si ustvarili kot samski kristjan ali samska kristjanka?

V nekaterih deželah je to družinam velika skrb. Ko se denimo v Gani dva želita poročiti, je v navadi, da bodoči par o tem obvesti svoje starše. Ti potem to povedo drugim družinskim članom. Njegova družina nato začne v soseščini povpraševati po slovesu ženske. Ko sta starša prepričana o njeni primernosti, obvestita družino te ženske o tem, da se njun sin namerava poročiti z njihovo hčerjo. Sedaj njena družina preveri sloves moškega, preden se bo strinjala s poroko. Tako neki ganski pregovor pravi: »Preden se poročiš, vprašaj tiste, ki bi morali vedeti.«

Kaj pa v zahodnih deželah, kjer si lahko posamezniki povečini sami izbirajo zakonskega partnerja? Tudi tam bo za zrelega kristjana oziroma kristjanko modro, da poišče nepristransko priporočilo pri tistih, ki morebitnega partnerja dobro poznajo, denimo pri starših ali zrelih prijateljih. Glede na besede v knjigi Skrivnost družinske sreče bi se lahko mladenka vprašala: »‚Na kakšnem glasu je ta moški? Kakšne prijatelje ima? Ali se zna obvladovati? Kako se vede do starejših? Iz kakšne družine je? Kakšen je do domačih? Kako gleda na denar? Ali se opija? Je vzkipljiv, morda celo nasilen? Kakšne odgovornosti ima v občini in kako jih opravlja? Ali bi ga lahko globoko spoštovala?‘ (3. Mojzesova 19:32; Pregovori 22:29; 31:23; Efežanom 5:3–5, 33; 1. Timoteju 5:8; 6:10; Titu 2:6, 7)« *

Enako naj bi se mladenič pozanimal o kateri koli kristjanki, o kateri razmišlja, da bi se z njo poročil. Biblija pove, da se je Boaz tako pozanimal o Ruti, ki jo je pozneje vzel za ženo. Ko ga je Ruta vprašala: »S čim sem našla milost pred očmi tvojimi, da se prijazno oziraš po meni, ki sem tujka?« ji je Boaz dejal: »Natanko mi je bilo povedano vse, kar si storila.« (Ruta 2:10–12) Da, tega, da je Ruta zvestovdana, posvečena in marljiva ženska, ni opazil le Boaz osebno, temveč je tudi od drugih slišal ugodne besede o njej.

Podobno bo vaše vedenje vplivalo na to, ali bodo drugi na vas gledali kot na primernega zakonskega tovariša. Kako se torej priporočate drugim v tem pogledu?

Kot delavec

Drugo področje, na katerem lahko lepo ravnanje deluje vam v prid, je delovno mesto. Tekma za delovnimi mesti je lahko zelo huda. Delavci, ki so poznani po nepokornosti, navadi zamujanja in nepoštenosti, pogosto  izgubijo službo. Podjetja velikokrat odpustijo celo izkušene delavce, zato da bi zmanjšala stroške. Ko nezaposleni iščejo novo službo, se lahko zgodi, da se bodo podjetja pozanimala pri prejšnjih delodajalcih in preverila njihove delovne navade, stališče in izkušnje. Mnogi kristjani se s spoštljivim vedenjem, spodobno obleko, prijaznostjo in izrednimi krščanskimi lastnostmi uspešno priporočajo delodajalcem.

Ena od teh lastnosti je poštenost – mnogi delodajalci jo visoko vrednotijo. Kakor apostol Pavel želimo »pošteno živeti in ravnati v vsem«. (Hebrejcem 13:18) V neki rudarski družbi v Gani so prijavili krajo. Nadzornik v predelovalnem obratu, ki je Priča, je službo obdržal, medtem ko so druge odpustili. Zakaj? Uprava je skozi leta opazila njegovo poštenost. Dobro so ga tudi poznali po marljivem delu in spoštovanju do nadrejenih. Da, zaradi svojega vrlega ravnanja je ohranil službo!

Kaj še lahko stori kristjan, da bi se priporočal na trgu delovnih mest? V vsaki službi, ki jo dobite, se izurite. (Pregovori 22:29) Delajte pridno in vestno. (Pregovori 10:4; 13:4) Do svojega delodajalca in nadzornika bodite spoštljivi. (Efežanom 6:5) Delodajalci cenijo lastnosti, kot so točnost, poštenost, učinkovitost in marljivost, in te lastnosti vam lahko pomagajo najti zaposlitev tudi takrat, ko je služb malo.

Občinske prednosti

Sedaj so bolj kot kadar koli potrebni zreli možje, ki bi prevzeli vodstvo v krščanski občini. Razlog? Izaija je prerokoval: »Razširi prostor šatora svojega in pregrinjala stanov tvojih naj raztegnejo.« (Izaija 54:2) V izpolnjevanju te prerokbe Jehovova svetovna občina neprestano narašča.

Če ste torej krščanski mož, kako se lahko priporočate za usposobljenega služiti na kakem postavljenem mestu? Razmislite o zgledu mladeniča Timoteja. Lukež poroča, da so za Timoteja »dobro pričali bratje, ki so bili v Listri in Ikoniji«. Da, ta mladenič se je z lepim ravnanjem priporočal v dveh mestih. Tako ga je Pavel povabil, naj se mu pridruži v potujoči strežbi. (Dejanja 16:1–4)

Kako se lahko kdo danes primerno, bogovšečno »poteguje za predstojniško službo« (Ekumenska izdaja)? Prav gotovo ne s kako kampanjo za postavitev, temveč tako, da razvija duhovne vrline, potrebne za take odgovornosti. (1. Timoteju 3:1–10, 12, 13; Titu 1:5–9) To, da si »želi lepega dela«, lahko kaže tudi tako, da celostno sodeluje v delu oznanjevanja in pridobivanja učencev. (Matevž 24:14; 28:19, 20) Tisti, ki se priporočajo za odgovorne krščanske može, se iskreno zanimajo za blaginjo svojih duhovnih bratov in sester. Upoštevajo nasvet apostola Pavla: »V potrebah pomagajte svetim, gojite gostoljubnost.« (Rimljanom 12:13) Kristjan se lahko s takim ravnanjem resnično ‚priporoča za Božjega strežnika‘.

Vedno

Priporočati se drugim ne pomeni, da se pretvarjamo ali da »bi hoteli ugajati ljudem«. (Efežanom 6:6) Navsezadnje pomeni, da se priporočamo našemu Stvarniku, Bogu Jehovu, ko vestno živimo po njegovih zakonih in načelih. Če boste razvijali duhovnost in okrepili svoj odnos z Bogom Jehovom, bodo drugi opazili vaš napredek v tem, kako ravnate do družinskih članov, sodelavcev in sokristjanov. Opazili bodo tudi vašo stabilnost in uravnovešenost, dobro presojo, sposobnost izpolnjevanja odgovornosti in ponižnost. Ker se boste priporočali drugim, si boste pridobili njihovo ljubezen, spoštovanje in, kar je še pomembnejše, pridobili si boste odobravanje Boga Jehova!

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 19]

Mnogi starši modro povprašajo o slovesu nekoga, za kogar se njihov sin ali hči zanima kot za morebitnega zakonskega partnerja

[Slika na strani 20]

Brat se priporoča za službene prednosti tako, da je pozoren do drugih