Trdno se oklepajte Božjega pouka

»Upaj v GOSPODA iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj. Na vseh potih svojih ga spoznavaj, in on ravne naredi steze tvoje.« (PREGOVORI 3:5, 6)

1. Kako smo kot še nikoli dosedaj izpostavljeni človeškemu znanju?

TRENUTNO je po svetu v obtoku okoli 9000 dnevnih časopisov. Samo v Združenih državah vsako leto izide kakih 200.000 novih knjig. Neka raziskava je pokazala, da je bilo do marca 1998 na internetu okrog 275 milijonov spletnih strani. Pravijo, da se vsak mesec število strani poveča za 20 milijonov. Ljudje lahko sedaj, kot še nikoli prej, pridejo do informacij o prav vsaki temi. To ima svoje dobre strani, vendar pa takšno preobilje informacij povzroča težave.

2. Kakšni problemi lahko nastanejo zaradi tega, ker imamo dostop do tako veliko informacij?

² Nekateri posamezniki so postali zasvojeni z informacijami; neprestano tešijo svojo nenasitno željo, da bi bili z vsem na tekočem, medtem pa zanemarjajo pomembnejše reči. Zopet drugi zbirajo delne informacije z zapletenih področij znanja in se imajo nato za strokovnjake. Ker imajo le omejeno razumevanje, se morda glede česa pomembnega odločijo tako, da lahko s tem škodijo sebi ali drugim. In ves čas je prisotna nevarnost izpostavljanju lažnim in netočnim informacijam. Velikokrat ni nobenega zanesljivega načina, da bi preverili, ali je vsa ta poplava informacij točna in neoporečna.

3. Kakšna svarila pred tem, da bi iskali človeško modrost, najdemo v Bibliji?

³ Radovednost je že dolgo osebnostna značilnost ljudi. Nevarnosti, da bi zapravili pretirano veliko časa za iskanje nekoristnih ali celo škodljivih informacij, so se zavedali že v času kralja Salomona. On je takole dejal: »Daj se posvariti: sestavljanje mnogih knjig nima konca, in mnogo učenja utruja telo.« (Propovednik 12:12) Stoletja kasneje je apostol Pavel napisal Timoteju: »Hrani to, kar ti je poverjeno, ogibajoč se posvetnega govoričenja in nasprotij znanosti, ki se po krivem tako imenuje; katero si pripisujoč, so nekateri zgrešili vero.« (1. Timoteju 6:20, 21) Da, današnji kristjani se morajo ogibati nepotrebnega izpostavljanja škodljivim idejam.

4. Kateri je en način, s katerim lahko pokažemo naše zaupanje v Jehova in njegov pouk?

⁴ Jehovovo ljudstvo bo storilo dobro, če bo pazilo na besede iz Pregovorov 3:5, 6: »Upaj [zaupaj, SSP] v GOSPODA iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj. Na vseh potih svojih ga spoznavaj, in on ravne naredi steze tvoje.« Zaupati v Jehova med drugim pomeni tudi to, da zavračamo vsakršno idejo, ki je v nasprotju z Božjo Besedo, pa naj izhaja iz našega lastnega mišljenja ali pa mišljenja soljudi. Da bi obvarovali našo duhovnost, je nujno potrebno šolati zmožnost zaznavanja, tako da lahko prepoznamo škodljive informacije in se jim ognemo. (Hebrejcem 5:14) Pa preglejmo nekaj virov takšnih informacij.

 Svet, ki je podvržen Satanu

5. Kaj je en vir škodljivih idej in kdo stoji za njim?

⁵ Ta svet je neusahljiv vir škodljivih idej. (1. Korinčanom 3:19) Jezus Kristus je takole molil k Bogu glede svojih učencev: »Ne prosim, da jih vzemi s sveta, ampak da jih obvaruj zlega [hudobnega, NW].« (Janez 17:15) Jezus je s prošnjo, da naj bi bili njegovi učenci obvarovani »hudobnega«, priznal Satanov vpliv, ki ga ta ima v svetu. To, da smo kristjani, še ne pomeni, da smo avtomatično obvarovani slabih vplivov tega sveta. Janez je napisal: »Vemo, da smo iz Boga, in ves svet leži v Hudobnem [oblasti hudobnega, NW].« (1. Janezov 5:19) Še posebej v tem sklepnem delu zadnjih dni lahko pričakujemo, da bodo Satan in njegovi demoni svet preplavili s škodljivimi informacijami.

6. Kako lahko svet zabave povzroči, da človek postane v moralnem pogledu neobčutljiv?

⁶ Prav tako je pričakovati, da bo nekaj teh škodljivih informacij morda videti neškodljivih. (2. Korinčanom 11:14) Razmislite na primer o svetu zabave s svojimi televizijskimi oddajami, filmi, glasbo in tiskom. Mnogi se strinjajo, da določene oblike zabave v vse več primerih pospešujejo ponižujoče navade, kot so nemorala, nasilje in zloraba drog. Ko se gledalci prvič srečajo s kako obliko zabave, ki postaja moralno vse bolj sprijena, so morda šokirani. Toda če so večkrat izpostavljeni takšnim rečem, lahko postanejo neobčutljivi. Na zabavo, ki spodbuja škodljive ideje, ne bi smeli nikoli gledali kot na sprejemljivo ali neškodljivo. (Psalm 119:⁠37)

7. Katera človeška modrost nam lahko spodkoplje zaupanje v Biblijo?

⁷ Razmislite o nadaljnjem viru informacij, ki lahko škodijo – poplavi idej, ki jih objavljajo nekateri znanstveniki in strokovnjaki, kateri spodbijajo verodostojnost Biblije. (Primerjaj Jakob 3:15.) Takšno gradivo je pogosto natisnjeno v priljubljenih revijah in knjigah ter lahko spodkoplje zaupanje v Biblijo. Nekateri posamezniki so ponosni na to, da z neštetimi teorijami manjšajo avtoriteto Božje Besede. Podobna nevarnost je obstajala že v dneh apostolov, kot je to razvidno iz besed apostola Pavla: »Pazite, da vas kdo ne upleni z modrijanstvom in prazno prevaro, po izročilu človeškem, po začetnih naukih sveta in ne po Kristusu.« (Kološanom 2:8)

Sovražniki resnice

8., 9. Kako se danes kaže odpadništvo?

⁸ Nadaljnjo nevarnost za našo duhovnost lahko predstavljajo odpadniki. Apostol Pavel je napovedal, da bo med tistimi, ki se bodo izpovedovali za kristjane, nastopil odpad. (Dejanja 20:29, 30; 2. Tesaloničanom 2:3) Po smrti apostolov so se njegove besede uresničile, velik odpad je vodil do nastanka tako imenovanega krščanstva. Danes med Božjim ljudstvom ni velikega odpada. Vendar pa je nekaj posameznikov zapustilo naše vrste, in nekateri med njimi so odločeni s širjenjem laži in napačnih informacij očrniti Jehovove priče. Nekateri sodelujejo z drugimi skupinami pri organiziranem uporu proti čistemu  čaščenju. S takšnim ravnanjem se pridružujejo prvemu odpadniku, Satanu.

⁹ Nekateri odpadniki se čedalje bolj okoriščajo raznih oblik množičnih občil, tudi interneta, da bi širili lažne informacije o Jehovovih pričah. Posledica tega pa je, da lahko iskreni posamezniki, ko iščejo informacije glede naših verovanj, naletijo na odpadniško propagando. Celo nekateri Priče so se nehote izpostavili temu škodljivemu gradivu. Poleg tega odpadniki občasno sodelujejo tudi v televizijskih in radijskih programih. Kaj je modro storiti v takšnem primeru?

10. Kako se je modro odzvati na odpadniško propagando?

¹⁰ Apostol Janez je kristjanom naročil, naj ne sprejemajo odpadnikov v hišo. Napisal je: »Če kdo prihaja k vam in ne prinaša tega nauka, ne sprejemajte ga v hišo in ne pozdravljajte ga; kajti kdor ga pozdravlja, se udeležuje hudobnih del njegovih.« (2. Janezov 10, 11) Če se bomo ognili vsakršnih stikov s temi nasprotniki, nas bo to varovalo njihovega pokvarjenega razmišljanja. Izpostavljanje odpadniškim naukom po raznih sodobnih občilih je prav toliko nevarno, kakor če bi odpadnika sprejeli v hišo. Nikoli ne bi smeli dovoliti, da bi nas radovednost zvabila na takšno uničujočo pot! (Pregovori 22:3)

V občini

11., 12. a) Kaj je bil vir škodljivih idej v občini v prvem stoletju? b) Kako se nekateri kristjani niso trdno oklepali Božjega pouka?

¹¹ Pretehtajmo še en možen vir škodljivih idej. Čeprav posvečen kristjan noče učiti laži, pa bi mu lahko prišlo v navado, da bi govoril nepremišljeno. (Pregovori 12:18) Vsi mi se zaradi nepopolne narave kdaj pa kdaj pregrešimo z našim jezikom. (Pregovori 10:19; Jakob 3:8) Očitno so v času apostola Pavla bili v občini nekateri, ki niso brzdali svojega jezika in so se zapletli v vroče razprave glede besed. (1. Timoteju 2:8, SSP) Zopet drugi pa so previsoko cenili svoje lastno mnenje in šli celo tako daleč, da so izzvali Pavlovo avtoriteto. (2. Korinčanom 10:10–12) Zaradi takšnega duha je prihajalo do nepotrebnih sporov.

¹² Včasih so se takšna nesoglasja stopnjevala do ‚hudih prerekanj glede malenkosti‘ (NW), kar je kalilo mir v občini. (1. Timoteju 6:5; Galatom 5:15) O tistih, ki so sprožili takšna prerekanja, je Pavel napisal: »Ako kdo drugače uči in noče pristati na zdrave besede, besede Gospoda našega Jezusa Kristusa, in na nauk, ki vodi k pobožnosti, je napihnjen in ničesar ne ume, marveč boleha za pregovarjanjem in besednimi prepiri, iz katerih se izcimi zavist, pričkanje, preklinjanje, natolcevanje.« (1. Timoteju 6:3, 4)

13. Kako se je vedla večina kristjanov v prvem stoletju?

 ¹³ Na srečo je bila v apostolskih časih večina kristjanov zvestih in so ostali osredotočeni na razglašanje dobre novice o Božjem kraljestvu. Marljivo so skrbeli za »sirote in vdove v njih stiski« in se ohranili ‚neomadeževane od sveta‘ ter niso zapravljali časa s praznimi razpravami glede besed. (Jakob 1:27) Da bi zaščitili svojo duhovnost, so se ‚slabe družbe‘ ogibali celo v krščanski občini. (1. Korinčanom 15:33, SSP; 2. Timoteju 2:20, 21)

14. Kako se lahko, če nismo previdni, normalno izmenjevanje mnenj sprevrže v škodljiva prerekanja?

¹⁴ Razmere, opisane v 11. odstavku, podobno tudi danes niso značilne za občine Jehovovih prič. Kljub temu pa je koristno priznati možnost, da pride do takšnih praznih razprav. Seveda je normalno, če razpravljamo o biblijskih pripovedih ali pa nas zanimajo značilnosti obljubljenega novega sveta, ki še niso bile razodete. In nič ni narobe, če si izmenjujemo mnenja glede osebnih zadev, na primer oblačenja in urejanja ali izbire razvedrila. Vendar če bomo glede naših idej postali dogmatični in bomo zamerili, kadar se drugi z nami ne strinjajo, bo lahko občina nazadnje postala razdeljena zaradi nepomembnih zadev. Kar se prične z neškodljivim nepomembnim govoričenjem, lahko postane zares škodljivo.

Varujmo, kar nam je zaupano

15. Koliko nam lahko ‚nauki hudobnih duhov‘ duhovno škodijo in kakšen nasvet nam daje Sveto pismo?

¹⁵ Apostol Pavel opozarja: »Duh pa razločno pravi, da bodo v poslednjih časih nekateri odpadli od vere in poslušali zapeljive duhove in nauke hudobnih duhov.« (1. Timoteju 4:1) Da, škodljive ideje predstavljajo resnično nevarnost. Razumljivo je, da je Pavel svojega dragega prijatelja Timoteja rotil: »O Timotej, hrani to, kar ti je poverjeno [varuj, kar ti je zaupano, SSP], ogibajoč se posvetnega govoričenja in nasprotij znanosti, ki se po krivem tako imenuje; katero si pripisujoč, so nekateri zgrešili vero.« (1. Timoteju 6:20, 21)

16., 17. Kaj nam je Bog zaupal in kako naj bi to varovali?

¹⁶ Kako nam lahko danes to ljubeče svarilo koristi? Timoteju je bilo nekaj zaupano, nekaj dragocenega, za kar je moral skrbeti in tudi varovati. In kaj je to bilo? Pavel pojasnjuje: »Drži se vzora [vzorca, NW] zdravih besed, ki si jih slišal od mene, v veri in ljubezni, ki je v Kristusu Jezusu. Dobri zaklad, ki ti je bil izročen, hrani po svetem Duhu, ki prebiva v nas.« (2. Timoteju 1:13, 14) Da, k temu, kar je bilo Timoteju zaupano, so spadale »zdrave besede«, »nauk, ki je v soglasju z bogovdanostjo« (NW). (1. Timoteju 6:3) Danes so kristjani v skladu s temi besedami odločeni varovati svojo vero in vso resnico, ki jim je zaupana.

¹⁷ K varovanju tega, kar nam je zaupano, spada tudi to, da razvijamo reči, kot sta dobra navada preučevanja Biblije in vztrajnost v molitvi, medtem ko delamo »dobro vsem, še posebej pa domačim po veri«. (Galatom 6:10; Rimljanom 12:11–17) Pavel nas še opominja: »Hodi pa za pravičnostjo, pobožnostjo, vero, ljubeznijo, stanovitnostjo, krotkostjo. Bij dobri boj vere, poprimi se večnega življenja, ki si bil zanje poklican in si pripoznal lepo veroizpoved pred mnogimi pričami.« (1. Timoteju 6:11, 12) To, da je Pavel uporabil besedni zvezi, kot sta »bij dobri boj vere« in »poprimi se«, jasno kaže na to, da se moramo dejavno in odločno upirati vplivom, ki bi lahko duhovno škodili.

Potrebna je sprevidevnost

18. Kako lahko kažemo krščansko uravnovešenost glede posvetnih informacij?

¹⁸ Seveda je pri bojevanju dobrega boja vere potrebna sprevidevnost. (Pregovori 2:11;  Filipljanom 1:9; oboje NW) Bilo bi na primer nerazumno, če bi bili nezaupljivi do vseh posvetnih informacij. (Filipljanom 4:5; Jakob 3:17; oboje NW) Vse človeške ideje niso v navzkrižju z Božjo Besedo. Jezus je meril na to, da se morajo bolniki zateči po pomoč k usposobljenemu zdravniku, to pa je posvetni poklic. (Lukež 5:31) Čeprav je bilo v Jezusovih dneh zdravljenje šele v povojih, je priznal, da ima lahko človek od zdravnikove pomoči tudi nekaj koristi. Današnji kristjani glede posvetnih informacij kažejo uravnovešenost, vendar se upirajo izpostavljanju kakršnim koli informacijam, ki bi jim lahko duhovno škodile.

19., 20. a) Kako starešine ravnajo sprevidevno, kadar pomagajo tistim, ki govorijo nespametno? b) Kako občina ravna s tistimi, ki vztrajno širijo krive nauke?

¹⁹ Prav tako je zelo pomembno, da imajo sprevidevnost starešine, kadar morajo pomagati tistim, ki govorijo nespametno. (2. Timoteju 2:7, NW) Občasno se lahko člani občine zapletejo v prerekanja glede malenkosti in spekulativna dokazovanja. Starešine bi se morali hitro spoprijeti s takšnimi problemi, da bi tako zaščitili enotnost občine. Obenem pa se bodo ogibali tega, da bi bratom in sestram pripisovali napačne motive ter ne bodo prenagljeno gledali nanje kot na odpadnike.

²⁰ Pavel je opisal s kakšnim duhom naj bi pomagali drugim. Dejal je: »Bratje, če bi tudi bil človek prenagljen od kake pregrehe, takemu vi, ki ste duhovni, pomagajte v pravi stan v duhu krotkosti.« (Galatom 6:1) Juda je govoril izrecno o kristjanih, ki so jih mučili dvomi, ter zapisal: »Do omahljivcev bodite usmiljeni. Rešite druge in jih potegnite iz ognja.« (Juda 22, 23, SSP) Seveda pa morajo starešine, če kdo po večkratnih opominih še naprej širi krive nauke, odločno ukrepati, da bi tako zaščitili občino. (1. Timoteju 1:20; Titu 3:10, 11)

Um si polnimo s hvalevrednimi rečmi

21., 22. Glede česa bi morali biti izbirčni in s čim bi si morali polniti um?

²¹ Krščanska občina se izogiba škodljivih besed, ki se ‚razpasejo kakor gangrena‘. (2. Timoteju 2:16, 17, SSP; Titu 3:9) To velja, bodisi da takšne besede odražajo zavajajočo posvetno »modrost«, odpadniško propagando ali pa nepremišljeno govorjenje v občini. Medtem ko je zdrava želja, da bi se naučili novih reči, lahko koristna, pa bi nas lahko nebrzdana radovednost izpostavila škodljivim idejam. Satanove nakane nam niso neznane. (2. Korinčanom 2:11) Vemo, da si nas močno prizadeva odvrniti, tako da bi se v naši službi Bogu upočasnili.

²² Kot dobri služabniki se trdno oklepajmo Božjega pouka. (1. Timoteju 4:6) Modro uporabljajmo svoj čas, tako da smo glede informacij, ki jih nameravamo sprejeti, izbirčni. Tako nas satanska propaganda ne bo zlahka omajala. Da, razmišljajmo o tem, »kar je resnično, kar čestito, kar pravično, kar čisto, kar ljubeznivo, kar sloveče, če je kaka čednost in če kaka hvala«. Če si bomo um in srce polnili s takšnimi rečmi, bo Bog miru z nami. (Filipljanom 4:8, 9)

Kaj smo se naučili?

• Kako lahko posvetna modrost predstavlja nevarnost naši duhovnosti?

• Kaj lahko storimo, da se zaščitimo pred škodljivimi odpadniškimi informacijami?

• Kakšnega govorjenja bi se morali ogibati v občini?

• Kako se krščanska uravnovešenost kaže pri ravnanju z današnjo poplavo informacij?

[Vprašanja]

[Slika na strani 9]

Mnoge priljubljene revije in knjige nasprotujejo našim krščanskim vrednotam

[Slika na strani 10]

Kristjani si lahko izmenjujejo mnenja, ne da bi postali dogmatični