Evangeliji – razprava se nadaljuje

Ali so evangelijska poročila o rojstvu Jezusa Kristusa resnična?

Ali je Jezus povedal govor na gori?

Ali je bil res obujen?

Ali je v resnici rekel: »Jaz sem pot in resnica in življenje«? (JANEZ 14:6)

O TEH stvareh je razpravljalo okrog 80 učenjakov na seminarju o Jezusu, ki poteka dvakrat letno od 1985. leta. Ta skupina učenjakov na taka vprašanja odgovarja neobičajno. Udeleženci seminarja ob vsakem izreku, ki je v evangelijih pripisan Jezusu, glasujejo s kroglicami. Rdeča kroglica označuje mnenje, da je izjava res Jezusova. Roza kroglica pomeni, da je izjava podobna temu, kar je Jezus morda rekel. Siva kaže, da so zamisli  morda blizu Jezusovim, da pa izjava ni njegova. Črna kroglica je popolnoma negativna in nakazuje, da izjava izvira iz poznejših izročil.

Udeleženci seminarja o Jezusu so po tej metodi ovrgli vse štiri točke, omenjene v vprašanjih na začetku članka. S črno kroglico so v resnici glasovali pri 82 odstotkih besed, ki jih evangeliji pripisujejo Jezusu. Po njihovem mnenju je videti, da je v evangelijih in drugih spisih verodostojnih le 16 odstotkov dogodkov, povezanih z Jezusom.

Takšno kritiziranje evangelijev ni novo. Evangeliji so bili napadeni že 1774. leta, ko so po smrti Hermanna Reimarusa, profesorja vzhodnjaških jezikov v Hamburgu v Nemčiji, objavili njegov 1400 strani dolg rokopis. Reimarus je v njem izrazil velik dvom o zgodovinski verodostojnosti evangelijev. Do svojih sklepov je prišel na podlagi jezikoslovnih analiz in dozdevnih nasprotij v četverih evangelijskih poročilih o Jezusovem življenju. Odtlej kritiki pogosto izražajo dvom o verodostojnosti evangelijev in do neke mere spodkopavajo zaupanje javnosti v te spise.

Tem učenjakom je skupno to, da na evangelijska poročila gledajo kot na versko izmislico, ki so jo za seboj pustili razni posamezniki. Dvomeči učenjaki običajno sprašujejo: Ali bi morda lahko pisce četverih evangelijev njihovo prepričanje navedlo, da bi polepšali resnično dejstvo? Ali je te pisce politika zgodnje krščanske skupnosti navedla k temu, da so spremenili zgodbo o Jezusu ali k njej kaj dodali? Kateri deli evangelijev so bolj verjetno odkrito poročanje kot pa izmišljevanje?

Ljudje, ki so bili vzgojeni v ateistični ali sekularizirani družbi, menijo, da je Biblija – z evangeliji vred – knjiga, polna legend in mitov. Spet drugi so ogorčeni nad zgodovino tako imenovanega krščanstva, zgodovino prelivanja krvi, zatiranja, razkolov in brezbožnega vedenja. Ti posamezniki ne vidijo razloga, zakaj bi posvečali pozornost spisom, ki jih ima tako imenovano krščanstvo za svete. Menijo, da dela, ki so ustvarila táko hinavsko vero, ne morejo biti nič več od neuporabnih pravljic.

Kaj menite vi? Ali naj bi dovolili, da bi zaradi nekaterih učenjakov, ki dvomijo o zgodovinski verodostojnosti evangelijev, tudi sami začeli podobno dvomiti? Ali naj bi dovolili, da bi vam izjave, češ da so evangelijski pisci ustvarjali mite, omajale vaše zaupanje v evangelijske spise? Ali naj bi zaradi brezbožnega spričevala tako imenovanega krščanstva začeli dvomiti o zanesljivosti evangelijev? Vabimo vas, da raziščete nekatera dejstva.

[Slika na strani 4]

Ali so v evangelijih pravljice ali dejstva?

[Vir slike]

Jezus hodi po vodi/The Doré Bible Illustrations/Dover Publications

[Navedba vira slike na strani 3]

Ozadje, strani 3–5 in 8: Courtesy of the Freer Gallery of Art, Smithsonian Institution, Washington, D.C.