Pazite na Božjo preroško besedo za naše dni
Pazite na Božjo preroško besedo za naše dni
»Pazi, sin človečji! kajti ta prikazen meri na čas konca.« (DANIEL 8:17)
1. Kaj Jehova želi, da bi vse človeštvo vedelo o današnjih dneh?
JEHOVA védenja o tem, kaj se bo še zgodilo, ne drži zase. Nasprotno, on razodeva skrivnosti. Pravzaprav hoče, da bi vsi mi vedeli, da smo že globoko v ‚času konca‘. Kako pomembna novica za teh šest milijard ljudi, kar nas sedaj živi na zemlji!
2. Zakaj so ljudje zaskrbljeni glede prihodnosti človeštva?
2 Ali je sploh kaj čudnega, da je ta svet blizu svojega konca? Človek je že hodil po mesecu, ne more pa brez strahu hoditi po marsikateri ulici svojega planeta. Dom si zna opremiti z najrazličnejšimi sodobnimi pripomočki, ne more pa zajeziti vala razdrtih družin. Znal je ustvariti informacijsko dobo, ne zna pa ljudi naučiti, da bi živeli med sabo v miru. Vsi ti spodrsljaji podpirajo obilje svetopisemskih dokazov za to, da živimo v času konca.
3. Kdaj sta bili na zemlji prvič izrečeni besedi »čas konca«?
3 Ti osupljivi besedi, »čas konca«, je na zemlji prvič izrekel angel Gabriel pred kakimi 2600 leti. Prestrašen Božji prerok je slišal Gabriela reči: »Pazi, sin človečji! kajti ta prikazen meri na čas konca.« (Daniel 8:17)
Sedaj je »čas konca«!
4. Kako še se Biblija sklicuje na čas konca?
4 Besedni zvezi »čas konca« in »določeni čas konca« se v Danielovi knjigi pojavljata šestkrat. (Daniel 8:17, 19; 11:35, 40; 12:4, 9) Nanašata se na ‚zadnje dni‘, ki jih je napovedal apostol Pavel. (2. Timoteju 3:1–5) Jezus Kristus je dejal, da bo v tem časovnem obdobju ‚navzoč‘ (NW) kot ustoličen kralj v nebesih. (Matevž 24:37–39)
5., 6. Kdo v tem času konca ‚preiskuje‘ strani Božje Besede in s kakšnim rezultatom?
5 V Danielu 12:4 beremo: »Ti pa, Daniel, hrani na skrivnem te besede in zapečati knjigo do časa konca. Mnogi bodo to preiskovali in spoznanje se pomnoži.« Veliko tega, kar je Daniel napisal, je bilo stoletja skrito in zapečateno za človeško razumevanje. Kako pa je danes?
6 V tem času konca so že mnogi zvesti kristjani »preiskovali« strani Božje Besede, Biblije. In kakšen je bil rezultat? Jehova jih je blagoslovil za njihov trud in tako se je pravo spoznanje pomnožilo. Jehovovi maziljeni Priče so bili na primer blagoslovljeni z uvidom, tako da lahko razumejo, da je Jezus Kristus v nebesih postal kralj leta 1914. V skladu z apostolovimi besedami, zapisanimi v Drugem Petrovem listu 1:19–21, ti maziljenci in njihovi zvestovdani tovariši ‚pazijo na preroško besedo‘ in so popolnoma prepričani, da živimo v času konca.
7. Katera so nekatera poročila v Danielovi knjigi, zaradi katerih je ta tako edinstvena?
7 Danielova knjiga je edinstvena v mnogih pogledih. Na njenih straneh beremo o kralju, ki grozi, da bo dal pomorit svoje modrijane, ker mu ne znajo razodeti in razložiti njegovih zagonetnih sanj, toda Božji prerok reši to uganko. Trije mladeniči nočejo počastiti orjaške podobe, zato jih vržejo v razgreto peč, a preživijo nedotaknjeni. Več sto ljudi med veselim praznovanjem zagleda roko, ki po steni palače piše skrivnostne besede. Zlobneži z zaroto dosežejo, da vržejo starca v levnjak, on pa pride iz njega brez najmanjše praske. Videnje prikazuje štiri zveri, ki so preroškega pomena in to sega prav v čas konca.
8., 9. Kako nam lahko Danielova knjiga, še posebej zdaj v tem času konca, koristi?
8 Očitno je, da se skozi Danielovo knjigo prepletata dve zelo različni niti, pripovedna in preroška. Toda obe nam lahko okrepita vero. Iz pripovednih odlomkov spoznavamo, da Bog Jehova blagoslavlja tiste, ki do njega ostanejo značajni. Ob preroških odlomkih pa se nam vera krepi, ko vidimo, da Jehova pozna potek zgodovine že stoletja, celo tisočletja vnaprej.
9 Različne prerokbe, ki jih je zapisal Daniel, nam pozornost usmerjajo na Božje kraljestvo. Ob pregledovanju izpolnitve takšnih prerokb, se nam krepita vera in obenem tudi prepričanje, da živimo v času konca. Toda nekateri kritiki napadajo Daniela, češ da so prerokbe v knjigi z njegovim imenom v resnici napisali šele po dogodkih, s katerimi naj bi se te izpolnile. Če bi bile takšne trditve resnične, bi se zastavila resna vprašanja glede tega, kaj Danielova knjiga napoveduje za čas konca. Skeptiki pa imajo pomisleke tudi o njenem pripovednem delu. Torej raziščimo stvar.
Na zatožni klopi!
10. V kakšnem smislu se je Danielova knjiga znašla na zatožni klopi?
10 Predstavljajte si, da ste v sodni dvorani in poslušate obravnavo. Tožilec trdi, da je obtoženec kriv prevare. No, Danielova knjiga sama nastopa kot avtentično delo, ki ga je napisal hebrejski prerok iz časa med sedmim in šestim stoletjem pr. n. š. Vendar pa kritiki trdijo, da je knjiga prevara. Zato si najprej poglejmo, ali se pripovedni del knjige sklada z zgodovinskimi dejstvi.
11., 12. Kaj se je zgodilo z obtožbo, češ da je Belsazar samo izmišljena oseba?
11 Zamislimo si, da rešujemo zadevo, ki bi jo lahko poimenovali zadeva o pogrešanem monarhu. Iz 5. poglavja Danielove knjige spoznamo, da je v Babilonu ob njegovem padcu leta 539 pr. n. š. kraljeval Belsazar. Kritiki so to ostro napadali, saj Belsazarjevega imena ni bilo najti nikjer drugje razen v Bibliji. Staroveški zgodovinarji so namreč kot zadnjega babilonskega kralja navajali Nabonida.
12 Toda leta 1854 so izpod ruševin starega babilonskega mesta Ur, v današnjem Iraku, odkopali majhne glinene cilindre. Na teh klinopisnih dokumentih kralja Nabonida je tudi molitev za, kot piše, »Bel-sar-usurja, mojega najstarejšega sina«. Celo kritiki so morali sedaj priznati: to je Belsazar iz Danielove knjige. Pogrešani monarh torej sploh ni bil pogrešan, le v svetnih virih še ni bil poznan. To je le eden od mnogih dokazov, da je to, kar je napisal Daniel, zares pristno. Takšni dokazi kažejo, da je Danielova knjiga gotovo del Božje Besede, ki si zasluži našo kar največjo pozornost zdaj v času konca.
13., 14. Kdo je bil Nebukadnezar in kateremu krivemu bogu je bil še posebej vdan?
13 V Danielovo knjigo pa so vtkane tudi prerokbe o pohodu svetovnih sil in dejanja nekaterih njihovih vladarjev. Enemu od slednjih bi lahko rekli vojščak, ki je zgradil imperij. Kot babilonski prestolonaslednik je s svojo vojsko pri Karkemišu razbil vojsko egiptovskega faraona Nekona. Toda zmagoviti babilonski prestolonaslednik je moral zaradi prejetega sporočila sklepne operacije prepustiti svojim generalom. Ta mladenič po imenu Nebukadnezar je, ko je izvedel, da je njegov oče Nabopolasar umrl, leta 624 pr. n. š. zasedel prestol. Med svojo 43-letno vlado je zgradil imperij, ki je obsegal ozemlja, ki so bila nekoč pod oblastjo Asirije, ter svoje gospostvo še razširil v Sirijo in Palestino vse do meje z Egiptom.
14 Kot vernik je bil Nebukadnezar posebej vdan Marduku, glavnemu babilonskemu bogu. Pripisoval mu je zasluge za vse svoje osvajalske uspehe. V Babilonu je Marduku in številnim drugim babilonskim božanstvom zgradil in okrasil templje. Tudi zlata podoba, ki jo je dal postavit v ravnini Dura, je bila verjetno posvečena Marduku. (Daniel 3:1, 2) In zdi se, da se je pri načrtovanju svojih vojaških potez zelo zanašal na vedeževalske napovedi.
15., 16. Kaj je Nebukadnezar naredil za Babilon in kaj se je zgodilo, ko se je hvalil o njegovi veličini?
15 Nebukadnezar je dogradil tudi babilonsko masivno dvojno obzidje, ki ga je začel graditi že njegov oče, in vse je kazalo, da je glavno mesto zdaj nepremagljivo. Na željo svoje žene, ki je bila Medijka in se ji je tožilo po gričih in gozdovih njene domovine, naj bi bil zgradil tudi viseče vrtove, ki jih štejejo k sedmerim čudesom staroveškega sveta. Babilon je naredil za največje obzidano mesto tistega časa. In kako ponosen je bil na ta sedež krivega čaščenja!
16 »Ni li to veliki Babilon, ki sem ga zgradil?« se je nekega dne hvalil Nebukadnezar. Vendar, ko je »še [. . .] bila tista beseda v ustih kraljevih,« je zblaznel, kot beremo v Danielu 4:30–36. Sedem let ni mogel vladati in v tem času je jedel le zelenje, prav kakor je napovedal Daniel. Po izteku teh sedmih let pa je zopet dobil kraljestvo nazaj. Ali poznate preroški pomen vsega tega? Ali lahko pojasnite, kako njegova večja izpolnitev pripelje prav do časa konca?
Pregled preroških niti
17. Kako bi opisali preroške sanje, ki jih je Bog Nebukadnezarju poslal v drugem letu njegovega vladanja svetu?
17 Preglejmo zdaj še nekaj preroških niti iz Danielove knjige. Po biblijskem prerokovanju je Bog Nebukadnezarju v drugem letu njegovega vladanja svetu (606/605 pr. n. š.) poslal sanje, ki so mu nagnale strah v kosti. Po zapisu iz 2. poglavja Danielove knjige je v sanjah videl veliko podobo, ki je imela glavo iz zlata, prsa in roke iz srebra, trebuh in stegna iz bakra, noge iz železa in stopala iz železa, pomešanega z glino. Kaj pa so predstavljali ti različni deli podobe?
18. Kaj so na podobi iz sanj predstavljale glava iz zlata, prsa in roke iz srebra ter trebuh in stegna iz bakra?
18 Božji prerok je Nebukadnezarju dejal: »Ti, o kralj, [. . .] ti si tista glava iz zlata.« (Daniel 2:37, 38) Nebukadnezar je stal na čelu dinastije, ki je vladala babilonskemu imperiju. Slednjega je strmoglavila Medo-Perzija, ki so jo na podobi upodabljala prsa in roke iz srebra. Za njo je prišel grški imperij, ki so ga predstavljala trebuh in stegna iz bakra. Kako pa je ta svetovna sila nastala?
19., 20. Kdo je bil Aleksander Veliki in kakšno vlogo je imel pri tem, da je Grčija postala svetovna sila?
19 V četrtem stoletju pr. n. š. je pri izpolnjevanju Danielovega prerokovanja odigral pomembno vlogo neki mladenič. Rodil se je leta 356 pr. n. š. in svet mu je nadel ime Aleksander Veliki. Dvajsetletni Aleksander je leta 336 pr. n. š., potem ko so mu umorili očeta Filipa, podedoval makedonski prestol.
20 Zgodaj maja leta 334 pr. n. š. je Aleksander krenil na osvajalski pohod z majhno, a izurjeno vojsko 30.000 pešakov in 5000 konjenikov. Ob reki Granik, na severozahodnem delu Male Azije (današnje Turčije), je leta 334 pr. n. š. dobil svojo prvo bitko s Perzijci. Do leta 326 pr. n. š. si je ta neizprosni osvajalec že podjarmil Perzijce in prišel na vzhodu vse do reke Ind v današnjem Pakistanu. Toda v Babilonu je izgubil svojo končno bitko. Trinajstega junija 323 pr. n. š., potem ko je odživel le 32 let in 8 mesecev, ga je premagala največja sovražnica, smrt. (1. Korinčanom 15:55) Kljub temu je Grčija z njegovimi osvajanji postala svetovna sila, kakor je to napovedovala Danielova prerokba.
21. Katero svetovno silo so poleg rimskega imperija še predstavljale železne noge podobe iz sanj?
21 Kaj predstavljajo železne noge velike podobe? Železu podoben Rim, ki je zdrobil in uničil grški imperij. Rimljani so leta 33 n. š. usmrtili Jezusa na mučilnem kolu in s tem pokazali, da nimajo niti najmanjšega spoštovanja do Božjega kraljestva, ki ga je Jezus Kristus oznanjal. Rim je hotel zatreti pravo krščanstvo, zato je preganjal Jezusove učence. Vendar pa železne noge podobe iz Nebukadnezarjevih sanj ne slikajo le rimskega imperija, temveč tudi njegov politični izrastek, angloameriško svetovno silo.
22. Kako nam podoba iz sanj pomaga videti, da smo globoko v času konca?
22 Natančna preiskava nam potrdi, da smo že globoko v času konca, saj smo prišli že do stopal iz železa in gline te podobe iz sanj. Nekatere današnje vlade so res železne oziroma samodrške, medtem ko so druge podobne glini. Kakor železo trda vladarstva so kljub siceršnji krhkosti gline, iz katere »človeško seme« sestoji, prisiljena ljudstvu dovoliti, da ima nekaj besede pri tem, kako se mu vlada. (Daniel 2:43, SSP; Job 10:9) Seveda pa samodrška vlada in ljudske množice ne gredo skupaj, kakor se tudi železo ne meša z glino. Toda Božje kraljestvo bo temu politično razdrobljenemu svetu kmalu naredilo konec. (Daniel 2:44)
23. Kako bi opisali sanje in videnja, ki jih je imel Daniel v prvem letu Belsazarjevega vladanja?
23 Tudi 7. poglavje Danielovega napetega prerokovanja nas pripelje v čas konca. Pripoveduje, kaj se je zgodilo v prvem letu babilonskega kralja Belsazarja. Tedaj je imel Daniel, ko je bil že v svojih sedemdesetih letih, »sanje in prikazni glave svoje na ležišču svojem«. Kako zelo so ga te prikazni oziroma videnja prestrašila! »Glej,« vzklikne. »Štirje vetrovi neba so se zagnali nad veliko morje. In štiri zveri velike, med seboj različne, so prišle iz morja.« (Daniel 7:1–8, 15) In to kaj nenavadne zveri! Prva je lev s perutmi, druga pa je podobna medvedu. Nato pride leopard s štirimi perutmi in štirimi glavami! Četrta zver je nenavadno močna in ima velike železne zobe in deset rogov. Med temi desetimi rogovi pa zraste »majhen« rog, ki ima »oči kakor človeške oči in usta, govoreča velike reči«. Zares nenavadna stvarjenja!
24. Kaj Daniel, glede na besede iz Daniela 7:9–14, opazi v nebesih in na kaj to videnje kaže?
24 Danielovo videnje se nato seli v nebesa. (Daniel 7:9–14) »Predvečni«, Bog Jehova, veličastno sedi na prestolu kot Sodnik. ‚Tisoči tisočev mu služijo in miriad miriade stojijo pred njim.‘ Zverem izreče obsodilno sodbo, jim vzame vladarstvo in uniči četrto zver. Trajno vlado nad ‚ljudstvi, narodi in jeziki‘ pa dobi »eden kakor sin človekov«. To kaže na čas konca in na ustoličenje Sina človekovega, Jezusa Kristusa, leta 1914.
25., 26. Kakšna vprašanja se nam lahko zastavijo, ko beremo Danielovo knjigo, in katera publikacija nam lahko pomaga najti odgovore?
25 Bralci Danielove knjige imajo gotovo kakšno vprašanje. Na primer, kaj predstavljajo štiri zveri iz 7. poglavja Danielove knjige? Kakšna je razlaga preroških »sedemdeset tednov«, o katerih beremo v Danielu 9:24–27? Kako je z 11. poglavjem Danielove knjige in preroškim sporom ‚severnega kralja‘ ter ‚južnega kralja‘? Kaj lahko glede teh kraljev pričakujemo v tem času konca?
26 Jehova je uvid v vse to podelil svojim maziljenim služabnikom na zemlji, ‚svetnikom Najvišjega‘, kakor so poimenovani v Danielu 7:18. »Zvesti in preudarni suženj« pa je tudi nam omogočil, da lahko vidimo globlje v te navdihnjene spise preroka Daniela. (Matevž 24:45, NW) Takšen uvid lahko sedaj dobimo s pomočjo pred kratkim izdane knjige Bodimo pozorni na Danielovo prerokovanje!. Ta 320 strani obsegajoča knjiga s čudovitimi ilustracijami zajema vse dele Danielove knjige. Loteva se vseh za vero krepilnih prerokb in vseh pripovedi, ki jih je zapisal ljubljeni prerok Daniel.
Resnični pomen za naše dni
27., 28. a) Kakšna so dejstva glede izpolnitve prerokb iz Danielove knjige? b) V katerem časovnem obdobju živimo in kaj bi morali delati?
27 Razmislimo še o naslednji pomembni misli: vse prerokbe iz Danielove knjige, z izjemo nekaterih podrobnosti, so se že izpolnile. Tako sedaj na primer vidimo svetovni položaj, ki ga slikajo stopala podobe iz sanj iz 2. poglavja Danielove knjige. Okovi drevesnega štora iz 4. poglavja Danielove knjige so bili strti z ustoličenjem mesijanskega kralja Jezusa Kristusa leta 1914. Da, takrat je skladno z napovedjo v 7. poglavju Danielove knjige Predvečni dal vladarstvo Sinu človekovemu. (Daniel 7:13, 14; Matevž 16:27–17:9)
28 Tudi 2300 dni iz 8. poglavja Daniela ter 1290 in 1335 dni iz 12. poglavja, vse to je že preteklost, daleč za nami v toku časa. Preučevanje 11. poglavja Daniela nam odkriva, da v sporu med ‚severnim kraljem‘ in ‚južnim kraljem‘ tečejo že zadnje operacije. Vse to prispeva k svetopisemskim dokazom, da smo že globoko v času konca. Kaj bi morali biti, glede na naše edinstveno mesto, ki ga imamo v toku časa, odločeni delati? Brez dvoma bi morali paziti na preroško besedo Boga Jehova.
Kako bi odgovorili?
• Kaj Bog želi, da bi vse človeštvo vedelo o današnjih dneh?
• Kako nam lahko Danielova knjiga okrepi vero?
• Iz katerih delov je bila sestavljena podoba iz Nebukadnezarjevih sanj in kaj so ti predstavljali?
• Kaj je omembe vredno glede izpolnitve prerokb, ki jih najdemo v Danielovi knjigi?
[Vprašanja]