Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Varuj srce svoje«

»Varuj srce svoje«

»Varuj srce svoje«

JEHOVA je preroku Samuelu dejal: »Ne gledam, kar gleda človek. Človek namreč gleda, kar je pred očmi, GOSPOD pa gleda v srce.« (1. Samuelova 16:7) Psalmist David je prav tako usmeril pozornost na figurativno srce ter pel: »Preiskal si [Jehova] srce moje, pregledal me po noči, z ognjem si me preizkusil, in nisi našel ničesar.« (Psalm 17:3)

Da, Jehova gleda v srce, da bi ugotovil, kakšni smo v resnici. (Pregovori 17:3) Zato staroizraelski kralj Salomon upravičeno svetuje: »Bolj nego vse, kar je stražiti, čuvaj [varuj, SSP] srce svoje, kajti v njem so viri življenja.« (Pregovori 4:23) Kako lahko varujemo naše figurativno srce? Na to vprašanje nam odgovori četrto poglavje Pregovorov.

Poslušajte očetov pouk

Četrto poglavje Pregovorov se začne z besedami: »Poslušajte, sinovi, pouk očetov in pazite, da spoznate razumnost. Kajti dobro izročilo vam dajem, nauka mojega ne zapuščajte.« (Pregovori 4:1, 2)

Mladim se svetuje, naj poslušajo zdrava navodila svojih bogaboječih staršev, še posebej očetova. On ima namreč svetopisemsko odgovornost, da poskrbi za gmotne in duhovne potrebe svoje družine. (5. Mojzesova 6:6, 7; 1. Timoteju 5:8) Koliko teže je mlademu človeku odraščati brez takšnega vodstva! Mar naj ne bi otrok zato spoštljivo sprejel discipliniranje svojega očeta?

Kako pa je z mladimi, ki nimajo očeta, da bi jih poučeval? Enajstletni Jason je na primer ostal brez očeta, ko je bil star štiri leta. * Ko ga je neki krščanski starešina vprašal, kaj ga v življenju najbolj vznemirja, mu je Jason takoj odvrnil: »Pogrešam očeta. Včasih me to resnično potre.« Kljub temu so mladim, ki nimajo starševskega vodstva, na voljo tolažilni nasveti. Jason in drugi njemu podobni lahko poiščejo in prejmejo očetovske nasvete od starešin in drugih zrelih posameznikov v krščanski občini. (Jakob 1:27)

Salomon se spomni, kako je bil sam vzgajan, ter nadaljuje: »Jaz sem bil [pravi, NW] sin pri očetu svojem, nežen in edinec v varstvu matere svoje.« (Pregovori 4:3) Kralj se je očitno z veseljem spominjal tega, kako je bil vzgajan. Mladi Salomon je moral biti s tem, ko je bil »pravi sin«, ki si je vzel k srcu očetovske nasvete, v prisrčnem in tesnem odnosu s svojim očetom Davidom. Poleg tega je bil Salomon »edinec« oziroma iskreno ljubljeni. Za otroka je zares pomembno, da odraste v domu, kjer je toplo ozračje in so komunikacijske poti s starši odprte!

Pridobite si modrost in razumevanje

Salomon se spomni ljubečih nasvetov svojega očeta in pripoveduje: »On me je učil in mi rekal: Ohrani naj besede moje srce tvoje; izpolnjuj zapovedi moje in žívi! Pridóbi modrost, pridóbi razumnost [razumevanje, NW], ne zabi je in ne kreni od govorov mojih ust. Ne zapusti je [modrosti], in ohranila te bo, ljubi jo, in stražila te bode. Začetek modrosti je: Pridóbi modrost! [Prva stvar je modrost. Pridobi si modrost, NW] in za ves svoj imetek pridobi si razumnost [razumevanje, NW](Pregovori 4:4–7)

Zakaj je modrost »prva stvar«? Modrost pomeni, da udejanjamo spoznanje in razumevanje na način, ki obrodi dobre sadove. Spoznanje – poznavanje oziroma seznanjenost z dejstvi, kar dosežemo z opazovanjem in izkušnjami ali pa z branjem ter preučevanjem – je temeljni pogoj za modrost. Vendar če spoznanja ne bi bili sposobni dobro uporabiti, potem bi nam kaj malo koristilo. Moramo ne le redno brati Biblijo in na Bibliji temelječe publikacije, ki jih daje »zvesti in preudarni suženj«, ampak se tudi truditi udejanjati, kar iz njih spoznamo. (Matevž 24:45NW)

Pridobivanje razumevanja je prav tako bistveno. Ali bi brez razumevanja res lahko videli, kako se dejstva skladajo med seboj in imeli o zadevi, o kateri premišljujemo, popolno sliko? Kako bi lahko, če bi nam manjkalo razumevanja, razumeli, zakaj so določene stvari takšne ali drugačne, ter si pridobili uvid in sprevidevnost? Da, da bi se lahko odločili na podlagi znanih dejstev in prišli do pravilnih sklepov, potrebujemo razumevanje. (Daniel 9:22, 23NW)

Salomon še naprej pripoveduje o očetovih besedah ter pravi: »Povzdiguj jo [modrost], in povišala te bo, v čast te spravi, ko jo bodeš objemal. Na glavo ti dene krasen venec, krono slave ti podari.« (Pregovori 4:8, 9) Božja modrost varuje tistega, ki jo objema. Še več, prinese mu čast in ga okrasi. Zato si vsekakor pridobivajmo modrost.

»Oprimi se discipliniranja«

Izraelski kralj ponovi pouk svojega očeta in nadaljuje: »Čuj, sin moj, in sprejmi besede moje; tako se ti pomnožijo življenja leta. Modrosti pot te učim, vodim te po stezah poštenja. Ko boš hodil, nič ne bo oviralo stopinje tvoje, in če potečeš, se ne spotakneš. Oprimi se pouka [discipliniranja, NW], ne pusti ga, hrani ga, ker je življenje tvoje.« (Pregovori 4:10–13)

Salomon je kot pravi sin očeta gotovo cenil vrednost ljubečega discipliniranja, ki vzgaja in korigira. Kako bi brez uravnovešenega discipliniranja lahko pričakovali, da bomo napredovali do duhovne zrelosti, ali pa upali, da bomo izboljšali kakovost našega življenja? Če se ne bomo učili iz svojih napak oziroma popravljali napačnih idej, bo naš duhovni napredek res majhen. Razumno discipliniranje vodi do boguvšečnega vedenja in nam tako pomaga hoditi »po stezah poštenja«.

Neko drugo discipliniranje pa vodi tudi do tega, da se nam »pomnožijo življenja leta«. Kako pa? No, Jezus Kristus je dejal: »Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem, in kdor je v najmanjšem krivičen, je krivičen tudi v velikem.« (Lukež 16:10) Ali nam ne bo zaradi tega, če se discipliniramo v majhnih rečeh, laže enako storiti tudi pri velikih rečeh, od katerih je morda odvisno naše življenje? Če bomo na primer svoje oko urili, da ne »gleda žensko, da jo poželi«, bo zelo malo verjetno, da bomo podlegli nemorali. (Matevž 5:28SSP) Seveda se to načelo nanaša tako na moške kot na ženske. Če bomo naš um disciplinirali, da bomo ‚vodili vsako misel v sužnost‘, se nam ni treba bati, da se bomo v besedi ali dejanju zelo pregrešili. (2. Korinčanom 10:⁠5)

Resda je discipliniranje ponavadi težko sprejeti in se morda zdi omejevalno. (Hebrejcem 12:11) Vendar pa nam modri kralj zagotavlja, da bo to, če se bomo oprijeli discipliniranja, prispevalo k našemu napredku. Prav kakor tekaču primerna vadba dovoljuje, da teče z optimalno hitrostjo, ne da bi padel ali se poškodoval, tako lahko tudi mi, če se oprimemo discipliniranja, še naprej vztrajno korakamo po poti življenja, ne da bi se spotaknili. Seveda pa moramo biti previdni pri tem, katero pot uberemo.

Ogibajte se ‚steze brezbožnih‘

Salomon opozarja z občutkom nujnosti: »Ne stopi na stezo brezbožnih in po poti hudobnih ne hodi. Ogni se je, ne prehajaj čeznjo, kreni od nje, in idi mimo. Zakaj ne spe, če niso storili hudega, in spanje jim mine, če niso koga izpodnesli. Kajti kruh brezbožnosti jedo in vino silovitosti pijo.« (Pregovori 4:14–17)

Brezbožni, katerih poti Salomon želi, da se ogibamo, vztrajajo pri svojih hudobnih dejanjih. Zanje je počenjanje slabih stvari kakor hrana in pijača. Ne morejo spati, če ne storijo česa nasilnega. Njihova osebnost je pokvarjena! Ali res lahko obvarujemo naše srce, če se družimo s takšnimi? Kako nespametno bi bilo ‚hoditi po poti hudobnih‘, s tem ko bi se izpostavljali nasilju, ki je v večini razvedrila današnjega sveta! Naše prizadevanje, da bi bili nežnočutni, enostavno ni združljivo z gledanjem prizorov na televiziji ali v kinu, ki prikazujejo hudobijo, zaradi katerih postane človek čustveno neobčutljiv.

Ostanite v luči

Salomon še naprej uporablja primerjavo s potjo ter pravi: »Toda pravičnikov pot je kakor luč zore, ki sveti bolj in bolj do popolnega dne.« (Pregovori 4:18) Naše preučevanje Biblije in to, da skušamo v življenju udejanjati, kar ona pravi, je kakor bi krenili na pot zgodaj zjutraj, ko je še temno. Takrat ko črno nočno nebo postaja temno modre barve, ne vidimo skoraj nič. Toda ko se začne postopoma daniti, lahko okrog sebe počasi razločimo vse več stvari. Končno pa sonce močno sveti in takrat vidimo jasno vsako podrobnost. Da, s tem ko še naprej potrpežljivo in marljivo preučujemo Sveto pismo, nam resnica postopno postaja vse jasnejša. Če želimo srce obvarovati napačnega umovanja, je življenjsko pomembno, da ga oskrbujemo z duhovno hrano.

Tudi pomen biblijskih prerokb se razkriva postopoma. Prerokbe nam postanejo jasne, ko jih razsvetli Jehovov sveti duh in ko se izpolnijo napovedani svetovni dogodki ali pa s tem, kar doživi Božje ljudstvo. Namesto da bi nepotrpežljivo razglabljali o njihovih izpolnitvah, moramo počakati, da ‚luč postane bolj in bolj svetla‘.

Kako pa je s tistimi, ki zavračajo Božje vodstvo in nočejo hoditi v luči? »Brezbožnih steza je podobna temi,« pravi Salomon. »Ne vedo, ob kaj se bodo spoteknili.« (Pregovori 4:19) Hudobni so podobni človeku, ki se v temi spotakne pa ne ve ob kaj se je spotaknil. Celo kadar je videti, da brezbožni zaradi svoje krivičnosti uspevajo, je njihov navidezni uspeh samo začasen. Glede takšnih je psalmist pel: »Zares, na polzka tla si jih [Jehova] postavil, treščiš jih, da bodo v podrtine.« (Psalm 73:⁠18)

Ostanite budni

Izraelski kralj nadalje pravi: »Sin moj, na besede moje pazi, h govorom mojim nagni uho svoje. Nikar naj ti ne izginejo izpred oči, hrani jih v globočini srca svojega. Kajti življenje so njim, ki jih dosežejo, in zdravje vsemu njih telesu. Bolj nego vse, kar je stražiti, čuvaj [varuj, SSP] srce svoje, kajti v njem so viri življenja.« (Pregovori 4:20–23)

Sam Salomonov zgled priča za to, kolikšno vrednost ima nasvet, naj varujemo svoje srce. Resda je bil v mladosti »pravi sin« očeta in je bil znaten del svojih zrelih let zvest Jehovu. Vendar kljub temu Biblija poroča: »Ko je bil Salomon star, so mu njegove žene naklonile srce, da je šel za drugimi bogovi; in ni bilo srce njegovo popolnoma vdano GOSPODU, Bogu njegovemu, kakor je bilo srce njegovega očeta Davida.« (1. kraljev 11:4) Brez nenehne budnosti lahko celo najboljše srce kaj zapelje, da počne, kar je slabo. (Jeremija 17:9) Zato si moramo opomine iz Božje Besede močno vzeti k srcu‚ ‚hraniti v njegovi globočini‘. K temu spadajo tudi smernice, ki jih najdemo v 4. poglavju Pregovorov.

Preiskujte svoje srce

Ali uspešno varujemo svoje figurativno srce? Kako lahko vemo, kakšen je človek v notranjosti? »Usta govore, česar je srce prepolno,« je dejal Jezus Kristus. (Matevž 12:34) Rekel je tudi: »Iz srca izhajajo hudobne misli, uboji, prešeštva, nečistosti, tatvine, kriva pričevanja, kletvine.« (Matevž 15:19, 20) Da, naše besede in dejanja zelo veliko povedo o tem, kakšni smo v srcu.

Salomon nas torej povsem ustrezno opominja: »Iznebi se spačenosti ust, in zvitost ustnic spravi daleč od sebe. Oči tvoje naj zro naravnost in trepalnice tvoje naj gledajo ravno predse. Izmeri stezo noge svoje, in stanovitna naj bodo vsa pota tvoja. Ne kreni na desno ali na levo, odvrni nogo svojo od hudega.« (Pregovori 4:24–27)

Skladno s Salomonovim opominom moramo preiskati naš govor in dejanja. Če želimo obvarovati srce in ugajati Bogu, se moramo ogibati pokvarjenega govorjenja in neodkritosti. (Pregovori 3:32NW) Torej bi morali v molitvi razmisliti, kaj naše besede in dejanja odkrivajo o nas. Nato pa, da bi popravili vsako slabost, ki jo odkrijemo, iščimo Jehovove pomoči. (Psalm 139:23, 24)

Predvsem pa naj ‚naše oči zro naravnost predse‘. Imejmo jih uprte v cilj, da iz vse duše opravljamo sveto službo našemu nebeškemu Očetu. (Kološanom 3:23) Naj vam Jehova pri tem, ko osebno hodite po poti značajnosti, podeli uspeh na ‚vseh vaših potih‘ in naj vas bogato blagoslovi, ker se ravnate po navdihnjenem nasvetu, da ‚varujete svoje srce‘.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 7 Ni njegovo pravo ime.

[Poudarjeno besedilo na strani 22]

Ali se ogibate razvedrila, ki prikazuje nasilje?

[Slika na strani 21]

Naj vam nasveti izkušenih oseb koristijo

[Slika na strani 23]

Discipliniranje ne upočasni vašega koraka

[Slika na strani 24]

Vztrajno preučujte Biblijo