Glasba, ki ugaja Bogu

Glasbo označujejo kot »najstarejšo in najbolj naravno izmed vseh lepih umetnosti«. Kakor jezik je tudi glasba čudovit dar, zaradi katerega se ljudje ločijo od živali. Glasba razvnema čustva. Lahko razveseli uho in ostane v naših mislih. Predvsem pa lahko ugaja Bogu.

IZRAELCI so bili, kot pokaže Biblija, muzikalično ljudstvo. Glasba je bila »v starih biblijskih časih pomembna umetnost«, razlaga Unger’s Bible Dictionary. Za njihovo čaščenje, ki je bilo del vsakodnevnega življenja, je bila značilna tako vokalna kot instrumentalna glasba. Vendar pa je najbolj izstopal človeški glas.

Kralj David je, preden je bil tempelj, ki ga je zgradil njegov sin Salomon, slovesno posvečen, izmed levitov določil predstavnike, da so bili v shodnem šotoru v »vodstvo za petje«. (1. letopisov 6:31, 32) Potem ko so skrinjo zaveze, ki je predstavljala Jehovovo navzočnost, prenesli v Jeruzalem, je David uredil, da so nekateri izmed levitov ‚s hvalo spominjali in zahvaljevali in slavili GOSPODA‘. Svoje petje hvale so spremljali še »s psalmovimi citrami in s harfami, [. . .] s cimbali, da glasno gode, [. . .] s trobentami«. Ti možje so bili »zaznamenovani po imenih, da bi hvalili GOSPODA, ker vekomaj traja milost njegova«. (1. letopisov 16:4–6, 41; 25:1)

Refren »vekomaj traja milost njegova [Jehovova]« se velikokrat pojavi v Psalmih, biblijski knjigi, ki je najbolj povezana z glasbo. Ta refren na primer tvori drugi del vsakega od 26 verzov v 136. psalmu. »Zaradi svoje kratkosti je kot nalašč za ustnice ljudi,« opaža neki biblicist. »Vsakdo, kdor ga je kdaj slišal, si ga je lahko zapomnil.«

Naslovi psalmov kažejo na zelo razširjeno uporabo glasbenih instrumentov. V  150. psalmu so poleg glasbil s strunami omenjene še tromba, harfa, bobni, piščali in cimbale. Vseeno pa je glavni poudarek na človeškem glasu. Šesti verz po Slovenskem standardnem prevodu spodbuja: »Vse, kar diha, naj hvali GOSPODA. Aleluja!«

Ker glasba izraža naše občutke, so v biblijskih časih žalostne misli spodbujale k žalostinkam oziroma monotonemu petju. Kljub temu pa v izraelski glasbi takšna oblika petja ni bila tako pogosta. »Le pri žalostinki je bilo takšno monotono petje bolj zaželeno od glasbene melodije oziroma modulacije in ustnega poudarjanja čistega govora,« pravi biblijska enciklopedija Insight on the Scriptures. *

Jezus in njegovi zvesti apostoli so v noči pred Jezusovo smrtjo peli hvalnice Jehovu in gotovo so recitirali besede halelskih psalmov. (113.–118. psalm) Kako je to moralo okrepiti Jezusove učence, da so se spoprijeli z izgubo svojega Gospodarja! Še več, njihova odločitev, da bodo ostali zvesti služabniki Vrhovnega suverena vesolja, Jehova, se je prav gotovo okrepila, ko so petkrat zapeli refren »ker vekomaj traja milost njegova«. (Psalm 118:1–4, 29)

Zgodnji kristjani v Efezu in Kolosah so peli ‚psalme in slavospeve [Bogu, NW]‘ (dobesedno ‚hvalnice‘). K tem so pridali še ‚duhovne pesmi‘, ki so jih peli v svojem srcu. (Efežanom 5:19; Kološanom 3:16) Tako v pesmi kot v govoru so s svojimi usti primerno izražali hvalo. Mar ni Jezus dejal, da »usta govore, česar je srce prepolno«? (Matevž 12:34)

Glasba, ki ne ugaja Bogu

Vendar pa ni vsa v Bibliji omenjena glasba ugajala Bogu. Razmislite o pripetljaju, ki se je zgodil pri gori Sinaj, kjer je Mojzes prejemal postavo, h kateri je spadalo tudi deset zapovedi. Kaj je Mojzes zaslišal, ko je stopal z gore? »To ni glas takih, ki ukajo zaradi zmage, ne glas takih, ki vpijejo v poboju«, ampak »glas pevajočih«. To je bila glasba, povezana z malikovalstvom, ravnanjem, ki je izzvalo Božje neodobravanje in zaradi česar je umrlo kakih 3000 tistih, ki so jo izvajali. (2. Mojzesova 32:18, 25–28)

Čeprav lahko ljudje skladajo, igrajo in uživajo v vsakovrstni glasbi, to še ne pomeni, da prav vsa ugaja tudi Bogu. Zakaj ne? Krščanski apostol Pavel pojasnjuje: »Vsi so se pregrešili ter nimajo slave Božje.« (Rimljanom 3:23) Poganski obredi plodnosti, doktrina o nesmrtnosti človeške duše in čaščenje Marije kot »Božje matere« so pogoste teme skladb. Vendar pa ta verovanja in praktike sramotijo Boga resnice, ker so v nasprotju s tem, kar je razodeto v njegovi navdihnjeni Besedi, Bibliji. (5. Mojzesova 18:10–12; Ezekiel 18:4; Lukež 1:35, 38)

Modro izbirati glasbo

Izbira glasbe, ki je na voljo, je prav osupljiva. Ovitki zgoščenk so zasnovani tako, da pritegnejo stranke k nakupu vsakovrstnih glasbenih posnetkov. Vendar če želi Božji častilec ugajati Bogu, bo upošteval opozorilo ter se modro ogibal vokalne in instrumentalne glasbe, ki jo navdihujejo kriva verska verovanja, oziroma glasbe, ki se osredotoča na nemoralo in demonizem.

Albert, ki je nekoč služil kot krščanski misijonar v Afriki, priznava, da je imel tam malo priložnosti igrati na klavir. Vendar pa je znova in znova poslušal nekaj gramofonskih plošč, ki jih je vzel s sabo. Sedaj, ko je spet v domovini, obiskuje krščanske občine kot potujoči nadzornik in ima zelo malo časa za poslušanje glasbe. »Moj najljubši skladatelj je Beethoven,« pravi. »Že leta zbiram posnetke njegovih simfonij, koncertov, sonat in kvartetov.« Poslušanje teh mu je v veliko zadovoljstvo. Seveda ima vsak človek svoj okus glede glasbe, vendar imamo kot kristjani v mislih naslednji Pavlov nasvet: »Če torej jeste ali pijete ali karkoli delate, vse delajte Bogu na slavo.« (1. Korinčanom 10:31)

Glasba in posvetitev

Susiejina prva ljubezen je bila glasba. »Klavir sem začela igrati pri 6-ih letih, violino pri  10-ih in nazadnje še harfo, ko sem imela 12 let,« pojasnjuje. Susie je kasneje obiskovala Kraljevo glasbeno univerzo v Londonu (Anglija), da bi študirala harfo. Štiri leta je študirala z neko znano harfistko iz Španije, potem pa še eno leto na pariškem konservatoriju, kjer je dobila posebno odlikovanje za glasbo kot tudi diplomi za igranje harfe in poučevanje klavirja.

Susie se je povezala z občino Jehovovih prič v Londonu. Tam je med Pričami opazila iskreno zanimanje in ljubezen. Postopoma je vzljubila Jehova in gorečnost za njegovo službo jo je spodbudila, da je iskala načine, kako bi mu služila. To jo je vodilo do tega, da se je posvetila Bogu in krstila. »Imeti glasbo za kariero je posvečen način življenja, zato mi življenje posvetitve ni bilo nekaj tujega,« pripomni Susie. S tem ko je upoštevala Jezusovo naročilo in sodelovala v krščanski strežbi oznanjevanja dobre novice o Božjem kraljestvu, je imela manj časa za nastopanje na koncertih. (Matevž 24:14; Marko 13:10)

In kako se počuti sedaj, ko le malo časa posveti izvajanju glasbe? »Včasih sem kar malo razočarana, ker nimam toliko časa za vadbo,« priznava, »vendar še vedno igram na svoje instrumente in uživam v glasbi. Glasba je Jehovovo darilo. Sedaj, ko sem dala njegovo službo na prvo mesto v življenju, v njej še bolj uživam.« (Matevž 6:33)

Glasba, ki hvali Boga

Albert, Susie in še skoraj šest milijonov drugih Jehovovih prič redno z glasbo izražajo hvalo Bogu Jehovu. Na krščanskih shodih, ki jih imajo v kraljestvenih dvoranah po 234 deželah, na začetku in na koncu, kjer je to pač mogoče, pojejo pesmi Jehovu. Krasne melodije v durovski in molovi lestvici z besedili, temelječimi na Svetem pismu, prinašajo hvalo Bogu Jehovu.

Vsi navzoči povzdigujejo svoje glasove ter prisrčno pojejo, da je Jehova skrben Bog (pesem 44). Pojejo pesem hvale Jehovu (pesem 190). Njihove pesmi razodevajo radosti in odgovornosti krščanske bratovščine, krščanskega življenja in krščanskih vrlin. K njihovi radosti prispevajo še raznovrstni glasbeni stili, ki so jih Priče iz Azije, Avstralije, Evrope ter Severne in Južne Amerike uporabili, ko so skladali melodije. *

»Pojte GOSPODU novo pesem, pojte GOSPODU, vse dežele! Pojte GOSPODU, slavite ime njegovo,« so uvodne besede veličastne kraljevske hvalnice, napisane v psalmistovih dneh. »Z veseljem oznanjajte od dne do dne zveličanje njegovo! Pripovedujte med poganskimi narodi veličastvo njegovo, med vsemi ljudstvi čudovita dela njegova!« (Psalm 96:1–3) To je tisto, kar počnejo Jehovove priče v vašem kraju, in tudi vas vabijo, da se jim pridružite pri petju te hvalnice. Tudi vi ste dobrodošli v njihovih kraljestvenih dvoranah, kjer se boste lahko naučili, kako Jehovu izražati hvalo z glasbo, ki mu ugaja.

[Podčrtni opombi]

[Slika na strani 28]

Petje hvalnic Jehovu