Ohranite svoje ‚upanje rešitve‘ svetlo!
Ohranite svoje ‚upanje rešitve‘ svetlo!
‚Za čelado imejmo upanje zveličanja [rešitve, NW].‘ (1. TESALONIČANOM 5:8)
1. Kako nam ‚upanje rešitve‘ pomaga zdržati?
ČE IMA človek upanje na rešitev, mu lahko to tudi v najtežjih razmerah pomaga vztrajati. Žrtev brodoloma, ki pluje v rešilnem čolnu, lahko zdrži precej dlje, če ve, da je pomoč blizu. Podobno upanje na »rešitev GOSPODOVO« že tisočletja krepi verne može in žene v težavnih časih in to upanje ni še nikoli vodilo v razočaranje. (2. Mojzesova 14:13; Psalm 3:8; Rimljanom 5:5; 9:33, NW) Apostol Pavel je »upanje zveličanja [rešitve, NW]« povezal s »čelado« kristjanove duhovne bojne opreme. (1. Tesaloničanom 5:8; Efežanom 6:17) Da, naše zaupanje v to, da nas bo Bog rešil, varuje našo sposobnost razmišljanja ter nam pomaga biti čuječi kljub težavam, nasprotovanju in skušnjavam.
2. Kako vse je ‚upanje rešitve‘ temelj pravega čaščenja?
2 »Upanje glede prihodnosti ni bilo značilno za poganski svet«, ki je obkrožal kristjane v prvem stoletju, pravi The International Standard Bible Encyclopedia. (Efežanom 2:12; 1. Tesaloničanom 4:13) Kljub temu je ‚upanje rešitve‘ temeljni element pravega čaščenja. Kako to? Kot prvo je rešitev Jehovovih služabnikov povezana z njegovim imenom. Psalmist Asaf je molil: »Pomagaj nam, Bog naše rešitve, zaradi slave svojega imena. Reši nas.« (Psalm 79:9, SSP; Ezekiel 20:9) Poleg tega je zaupanje v Jehovove obljubljene blagoslove bistveno, da bi bili z njim v dobrem odnosu. Pavel je takole dejal: »Brez vere pa je nemogoče biti Bogu po volji; kajti kdor se bliža Bogu, mora verovati, da je Bog in da bo plačevalec tistim, ki ga iščejo.« (Hebrejcem 11:6) Pavel je nadalje pojasnil, da je bil glavni razlog za Jezusov prihod na zemljo to, da reši skesane. Objavil je: »Resnična je ta beseda in vsekakor vredna, da se sprejme: da je Kristus Jezus prišel na svet rešit grešnike.« (1. Timoteju 1:15) In apostol Peter je govoril o rešitvi kot o ‚koncu [oziroma končnem izidu] naše vere‘. (1. Petrov 1:9) Brez dvoma je primerno upati na rešitev. Toda kaj je v resnici rešitev? In kaj je potrebno, da bi jo dosegli?
Kaj je rešitev?
3. Kakšne rešitve so bili deležni Jehovovi služabniki v starodavnosti?
3 V Hebrejskih spisih »rešitev« navadno pomeni osvoboditev ali odrešitev iz zatiranja oziroma iz nasilne, prezgodnje smrti. David je na primer Jehova imenoval »rešitelj« ter dejal: »Bog skale moje [. . .] moje pribežališče. Moj rešitelj, ti me rešuješ nasilstva! Hvale vrednega GOSPODA bom klical in tako se rešim sovražnikov svojih.« (2. Samuelova 22:2–4) David je vedel, da Jehova posluša, kadar Njegovi zvesti služabniki prosijo za pomoč. (Psalm 31:22, 23; 145:19)
4. Kakšno upanje na prihodnje življenje so gojili predkrščanski Jehovovi služabniki?
4 Predkrščanski Jehovovi služabniki pa so gojili tudi upanje na prihodnje življenje. (Job 14:13–15; Izaija 25:8; Daniel 12:13) Pravzaprav je veliko obljub glede rešitve, ki jih najdemo v Hebrejskih spisih, preroških, in napovedujejo večjo rešitev – takšno, ki vodi v večno življenje. (Izaija 49:6, 8; Dejanja 13:47; 2. Korinčanom 6:2) V Jezusovem času je mnogo Judov upalo na večno življenje, vendar niso sprejeli Jezusa za ključ do uresničitve njihovega upanja. Jezus je takratnim verskim voditeljem dejal: »Preiskujete pisma, ker mislite, da imate v njih večno življenje, in ta so, ki pričajo zame.« (Janez 5:39)
5. Kaj navsezadnje rešitev še pomeni?
5 Bog je po Jezusu razkril celo vrsto reči glede tega, kaj pomeni rešitev. K tem spadajo: osvoboditev izpod oblasti greha, sužnjevanja krivi religiji, osvoboditev pred svetom, ki je pod Satanovo oblastjo, strahu pred človekom in celo strahu pred smrtjo. (Janez 17:16; Rimljanom 8:2; Kološanom 1:13; Razodetje 18:2, 4) Za zveste Božje služabnike rešitev navsezadnje ne pomeni le odrešitve iz zatiranja in gorja, ampak tudi priložnost, da prejmejo večno življenje. (Janez 6:40; 17:3) Jezus je učil, da je za ‚malo čredo‘ rešitev to, da je obujena v nebeško življenje ter kraljuje skupaj s Kristusom. (Lukež 12:32) Za preostalo človeštvo pa rešitev pomeni, da bo zopet postalo popolno in bo z Bogom v takšnem odnosu, kakršnega sta uživala Adam in Eva v Edenu, preden sta grešila. (Dejanja 3:21; Efežanom 1:10) Večno življenje v takšnih rajskih razmerah je bil Božji prvotni namen za človeštvo. (1. Mojzesova 1:28; Marko 10:30) Toda kako je možno, da bodo zopet vladale takšne razmere?
Temelj za rešitev – odkupnina
6., 7. Kakšna je Jezusova vloga pri naši rešitvi?
6 Večna rešitev je možna le po Kristusovi odkupni žrtvi. Zakaj? Biblija pojasnjuje, da je Adam s tem, ko je grešil, ‚prodal‘ sebe in vse prihodnje potomce, tudi nas, v greh, in zato je bila potrebna odkupnina, če naj bi človeštvo imelo kakršno koli utemeljeno upanje. (Rimljanom 5:14, 15; 7:14) To, da bo Bog priskrbel odkupnino za vse človeštvo, so predpodabljale živalske žrtve pod mojzesovsko postavo. (Hebrejcem 10:1–10; 1. Janezov 2:2) Jezus je bil tisti, čigar žrtev je izpolnila te preroške slike. Jehovov angel je pred Jezusovim rojstvom oznanil: »On odreši ljudstvo svoje njih grehov.« (Matevž 1:21; Hebrejcem 2:10)
7 Jezusa je čudežno rodila devica Marija in kot Božji Sin po Adamu ni podedoval smrti. To dejstvo ter njegova popolna zvestoba sta dala njegovemu življenju vrednost, potrebno za to, da bi bilo človeštvo odkupljeno greha in smrti. (Janez 8:36; 1. Korinčanom 15:22) Jezus ni bil kakor vsi drugi ljudje obsojen na smrt zaradi greha. Namensko je prišel na zemljo, da »dá življenje svoje v odkupnino za mnoge«. (Matevž 20:28) S tem ko je tako storil, more sedaj obujeni in ustoličeni Jezus rešiti vse, ki izpolnjujejo Božje zahteve. (Razodetje 12:10)
Kaj je potrebno za rešitev?
8., 9. a) Kako je Jezus odgovoril na vprašanje bogatega mladega oblastnika glede rešitve? b) Kako je Jezus izrabil to priložnost, da je poučil svoje učence?
8 Nekoč je neki bogat mlad izraelski oblastnik vprašal Jezusa: »Kaj naj storim, da podedujem večno življenje?« (Marko 10:17) Njegovo vprašanje je morda odsevalo prevladujoče judovsko mišljenje tistega časa, namreč da Bog zahteva določena dobra dela in da si nekdo, če naredi dovolj teh del, lahko zasluži, da ga Bog reši. Toda takšna formalna vdanost bi lahko izvirala iz sebičnih vzgibov. Takšna dela niso mogla zagotoviti zanesljivega upanja na rešitev, saj noben človek ne more popolnoma ustrezati Božjim merilom.
9 Jezus je moža v odgovoru na njegovo vprašanje preprosto spomnil, da bi moral ubogati Božje zapovedi. Ta je Jezusu hitro zagotovil, da se po njih ravna že od mladosti in zaradi njegovega odziva ga je Jezus vzljubil. Dejal mu je: »Enega ti je še treba. Pojdi, prodaj, karkoli imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; ter pridi in hodi za menoj.« Mladi mož pa je žalosten odšel, »zakaj imel je mnogo premoženja«. Jezus je nato svojim učencem poudaril, da pretirana navezanost na dobrine tega sveta človeku preprečuje, da bi dosegel rešitev. Pristavil je še, da se nihče ne more rešiti po lastnem trudu. Vendar jih je Jezus pomiril: »Pri ljudeh je nemogoče, ali ne pri Bogu; kajti vse je mogoče pri Bogu.« (Marko 10:18–27; Lukež 18:18–23) Kako se je mogoče rešiti?
10. Katere pogoje moramo izpolnjevati, če želimo doseči rešitev?
10 Rešitev je Božje darilo, vendar ne pride kar samodejno. (Rimljanom 6:23) Obstajajo določeni temeljni pogoji, ki jih mora vsak posameznik izpolnjevati, če želi ustrezati za to darilo. Jezus je dejal: »Tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje.« Apostol Janez pa je dodal: »Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; a kdor je neveren Sinu, ne bo videl življenja.« (Janez 3:16, 36) Jasno je, da Bog od vsakega posameznika, ki upa na dosego večne rešitve, zahteva vero in poslušnost. Vsakdo se mora odločiti, da bo sprejel odkupnino in hodil po Jezusovih stopinjah.
11. Kako lahko nepopoln človek doseže Jehovovo priznanje?
11 Ker smo nepopolni, se že po naravi ne nagibamo k poslušnosti, in je nemogoče, da bi bili popolnoma poslušni. Zato je Jehova tudi priskrbel odkupnino, da bi pokrila naše grehe. Vendar moramo vseeno nenehno stremeti za tem, da bi živeli po Božje. Moramo se, kakor je Jezus povedal bogatemu mlademu oblastniku, ravnati po Božjih zapovedih. Če bomo tako ravnali, ne bomo deležni le Božjega priznanja, ampak tudi velike radosti, ker »zapovedi njegove niso težke«, temveč ‚krepilne‘. (1. Janezov 5:3; Pregovori 3:1, 8) Kljub temu ni lahko ohraniti upanja na rešitev.
‚Vrlo se borite za vero‘
12. Kako upanje na rešitev kristjana krepi, da se upira nemoralnim skušnjavam?
12 Učenec Juda je zgodnjim kristjanom hotel pisati o ‚njihovem skupnem zveličanju [rešitvi, NW]‘. Vendar ga je prevladujoče moralno ozračje prisililo k temu, da je bratom svetoval, naj se ‚vrlo borijo za vero‘. Da, za dosego rešitve ni dovolj samo verovati, se ravnati po pravi krščanski veri in ubogati, kadar vse poteka gladko. Naša vdanost Jehovu mora biti dovolj močna, da nam lahko pomaga upreti se skušnjavam in nemoralnim vplivom. Kljub temu so spolna sprevrženost in perverznost, nespoštovanje oblasti, razkoli ter dvomi terjali svoj davek pri duhu občine v prvem stoletju. Juda je sokristjane, da bi jim pomagal boriti se proti takšnim težnjam, spodbudil, naj imajo jasno v mislih svoj cilj: »Ljubljeni, sezidavajte se na presveti veri svoji in molite v svetem Duhu, ohranite se v ljubezni Božji, pričakujte usmiljenja Gospoda našega Jezusa Kristusa, za večno življenje!« (Juda 3, 4, 8, 19–21) Upanje na rešitev bi jih lahko okrepilo pri njihovem boju, da ostanejo moralno čisti.
13. Kako lahko pokažemo, da nismo zgrešili namena Božje nezaslužene dobrotljivosti?
13 Bog Jehova od tistih, ki jih bo rešil, pričakuje zgledno moralno vedenje. (1. Korinčanom 6:9, 10) Vendar pa to, da se ravnamo po Božjih moralnih merilih, še ne pomeni, da lahko sodimo druge. Mi nismo tisti, ki odločamo o večni usodi soljudi. To bo storil Bog, kakor je Pavel povedal Grkom v Atenah: »Določil [je] dan, ob katerem bo sodil vesoljni svet v pravičnosti po možu, ki ga je za to odločil« – Jezusu Kristusu. (Dejanja 17:31; Janez 5:22) Če živimo po veri v Jezusovo odkupnino, se nam prihajajočega sodnega dneva ni treba bati. (Hebrejcem 10:38, 39) Pomembno je to, da ‚potem, ko sprejmemo Božjo nezasluženo dobrotljivost [našo spravo z Bogom po odkupnini] ne zgrešimo njenega namena‘, s tem ko bi dovolili, da bi bili zapeljani v napačno razmišljanje in vedenje. (2. Korinčanom 6:1, NW) Tudi s tem ko drugim pomagamo priti do rešitve, pokažemo, da nismo zgrešili namena Božje milosti. Kako jim lahko pomagamo?
Govoriti drugim o upanju rešitve
14., 15. Komu je Jezus dal nalogo, da razglaša dobro novico o rešitvi?
14 Pavel je citiral besede preroka Joela in napisal: »Vsak, kdorkoli bo klical ime Gospodovo [Jehovovo, NW], bo zveličan [rešen, SSP].« Nato pa dodal: »Kako pa bodo klicali tega, ki vanj niso verovali? kako bodo pa verovali, če niso o njem slišali? in kako bodo slišali brez propovednika?« Pavel nekaj vrstic za tem pokaže, da vera ne pride kar sama od sebe, ampak iz »slišanega oznanila«, namreč »po besedi Kristusovi [o Kristusu, NW]«. (Rimljanom 10:13, 14, 17; Joel 2:32)
15 In kdo bo ‚besedo o Kristusu‘ ponesel narodom? Jezus je to delo naložil svojim učencem, tistim, ki so že poučeni o »besedi«. (Matevž 24:14; 28:19, 20; Janez 17:20) S tem ko sodelujemo pri delu oznanjevanja o Kraljestvu in pridobivanja učencev, delamo prav to, o čemer je pisal apostol Pavel, ki je tokrat citiral Izaija: »Kako lepe so noge blagovestnikov miru, oznanjevalcev dobrega.« Četudi mnogi ne sprejmejo dobre novice, ki jo prinašamo, so za Jehova naše noge še vedno »lepe«. (Rimljanom 10:15; Izaija 52:7)
16., 17. Katerima dvema namenoma rabi naše oznanjevalsko delo?
16 Izpolnjevanje te naloge ustreza dvema pomembnima namenoma. Kot prvo mora biti oznanjena dobra novica, tako da bo poveličano Božje ime in bodo tisti, ki se želijo rešiti, vedeli, kam se obrniti. Pavel je razumel ta vidik naloge. Dejal je: »Kajti tako nam je zapovedal Gospod: ‚Postavil sem te za luč poganom, da bodeš v zveličanje [rešitev, NW] vsem do konca zemlje‘.« Zato moramo kot Kristusovi učenci vsi sodelovati pri razglašanju sporočila o rešitvi ljudem. (Dejanja 13:47; Izaija 49:6)
17 Kot drugo pa oznanjevanje dobre novice polaga temelj Božji pravični sodbi. Jezus je o njej dejal: »Kadar pa pride Sin človekov v slavi svoji in vsi angeli ž njim, tedaj bo sedel na prestol svoje slave. In pred njim se zbero vsi narodi, in ločil jih bo enega od drugega, kakor loči pastir ovce od kozlov.« Čeprav bo sojenje in ločevanje potekalo, ko »pride Sin človekov v slavi svoji«, oznanjevalsko delo danes ljudem ponuja možnost, da priznajo Kristusove duhovne brate ter jih podpirajo in si tako zagotovijo večno rešitev. (Matevž 25:31–46)
Ohranite »popolno gotovost upanja«
18. Kako lahko ohranimo naše ‚upanje rešitve‘ svetlo?
18 Dejavno sodelovanje pri oznanjevanju nam prav tako pomaga ohraniti naše upanje svetlo. Pavel je napisal: »Želimo pa, da vsak izmed vas kaže isto gorečnost, da ohrani popolno gotovost upanja do konca.« (Hebrejcem 6:11) Zato naj si vsakdo od nas nadene ‚za čelado upanje rešitve‘ ter si zapomni, da »nas [Bog] ni odločil za jezo, ampak da dosežemo zveličanje [rešitev, NW] po Gospodu našem Jezusu Kristusu.« (1. Tesaloničanom 5:8, 9) K srcu si vzemimo tudi Petrovo opozorilo: »Opašite ledja razuma svojega, bodite trezni in stavite svoje upanje popolnoma na milost, ki se vam prinaša.« (1. Petrov 1:13) Vsi, ki bodo tako delali, bodo videli, kako se bo njihovo ‚upanje rešitve‘ popolnoma uresničilo!
19. O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?
19 Kako pa bi morali medtem gledati na čas, ki je še preostal tej stvarnosti? Kako lahko ta čas uporabimo, da dosežemo rešitev mi kot tudi drugi? O teh vprašanjih bomo razpravljali v naslednjem članku.
Ali lahko pojasnite?
• Zakaj moramo ohraniti naše ‚upanje rešitve‘ svetlo?
• Kaj spada k rešitvi?
• Kaj moramo delati, da prejmemo darilo rešitve?
• Kaj se skladno z Božjim namenom dovršuje s tem, ko oznanjujemo?
[Vprašanja]
[Slike na strani 10]
Rešitev pomeni več kot le odrešitev iz uničenja