Ali verjamete v to, česar ne morete videti?

KADAR kdo reče: ‚Verjamem samo v to, kar vidim,‘ ne izreče tega v dobesednem pomenu. V resnici vsi verjamemo v stvari, ki jih ne moremo videti.

V šoli ste morda na primer delali eksperiment, s katerim ste dokazovali obstoj magnetnega polja. Poteka lahko takole: Na list papirja stresete železne opilke. Potem položite ta list na magnet. List se trese, železni opilki pa se kot po čudežu nagnetejo in oblikujejo  vzorec magnetnega polja. Če ste to naredili, ali ste lahko dejansko videli magnetno polje? Ne, toda jasno se vidi njegov učinek na železne opilke, in to vam prepričljivo dokazuje, da magnetizem obstaja.

Tudi druge stvari, ki jih ne moremo videti, sprejemamo, ne da bi o njih količkaj dvomili. Ko gledamo lepo sliko ali občudujemo krasen kip, ne dvomimo o obstoju slikarja oziroma kiparja. Kadar torej opazujemo slap ali zremo v sončni zahod, ali naj nas to ne navede, da bi vsaj razmislili o možnosti, da je vse to delo Velikega umetnika ali Kiparja?

Zakaj nekateri ne verjamejo

Ironično je, da nekateri ljudje v Boga ne verjamejo več zaradi tega, kar so jih učili v cerkvi. To se je zgodilo moškemu iz Norveške, ki so mu govorili, da Bog hudobne cvre v peklenskem ognju. Ta moški nikakor ni mogel razumeti, kakšen Bog je to, da bi tako mučil ljudi, zato je postal ateist.

Pozneje pa je privolil v to, da preišče Biblijo, pri čemer mu je pomagal neki Jehovov pričevalec. V svoje začudenje je spoznal, da Biblija ne uči, da se hudobni mučijo v peklenskem ognju, temveč smrt primerja s snom. V grobu ne čutimo bolečin; ničesar se ne zavedamo. (Propovednik 9:5, 10) Ta moški je tudi izvedel, da bodo ljudje, ki jih Bog spozna za nepopravljivo hudobne, za večno ostali v grobu. (Matevž 12:31, 32) Drugi mrtvi bodo obujeni v času, ki ga je za to določil Bog, z obetom, da si pridobijo večno življenje v rajskih razmerah. (Janez 5:28, 29; 17:3) To pojasnilo je bilo razumno. Ujemalo se je z Biblijino izjavo, da »[je] Bog [. . .] ljubezen«. (1. Janezov 4:8) Ta iskreni mož je še naprej preučeval Božjo Besedo in sčasoma vzljubil biblijskega Boga.

Drugi zavračajo obstoj ljubečega Stvarnika zaradi tako razširjenega gorja in krivice. Soglašajo z možem iz Švedske, ki je nekoč pokazal proti nebu in vprašal: »Kako je lahko tam gori vsemogočen, nadvse radodaren Bog, ko imamo tu doli toliko pokvarjenosti in hudobije?« Ker mu nihče ni znal odgovoriti, je tudi on postal ateist. Kasneje je začel preučevati Biblijo z Jehovovimi pričami. Spoznal je, da Božja Beseda na zelo staro vprašanje ‚Zakaj  Bog dovoljuje hudobijo?‘ daje zadovoljiv odgovor. *

Ta iskreni mož je spoznal, da sam obstoj hudobije še ni dokaz za to, da Boga ni. Ponazorimo: Nekdo lahko izdela nož za rezanje mesa. Nekdo drug lahko ta nož kupi, toda ne za rezanje mesa, temveč zato, da bi zagrešil umor. Zloraba tega noža nikakor ne ovrača obstoja njegovega izdelovalca. Podobno to, da se zemlje ne uporablja v skladu s tem, za kar je namenjena, še ne pomeni, da ni imela Stvarnika.

Biblija uči, da je Božje delo popolno. »Krivičnosti ni v njem, pravičen in resničen je.« (5. Mojzesova 32:4) Bog daje ljudem dobra darila, toda ti nekatera zlorabljajo, kar povzroča neizrekljivo trpljenje. (Jakob 1:17) Toda Bog bo trpljenju naredil konec. Zatem bodo ‚krotki podedovali deželo [zemljo, NW] in prebivali bodo večno v njej‘. (Psalm 37:11, 29)

Prej omenjenega moškega iz Švedske je prizadelo, ko je videl trpljenje soljudi. Njegova nežna skrb za druge dejansko potrjuje obstoj Boga. Kako?

Za večino ljudi je edina alternativa veri v Boga verjetje v razvojni nauk. Evolucionisti učijo, da »preživi najbolj prilagojeni« – da se ljudje in živali bojujejo v svoji vrsti za preživetje. Najbolj prilagojeni preživijo; najšibkejši umrejo. Tak je naravni red, pravijo. Toda, če je »naravno«, da šibki umrejo in jih zamenjajo močni, kako lahko pojasnimo to, da nekatere močne ljudi tako kot tega moškega iz Švedske prizadene pogled na trpljenje sočloveka?

Spoznati Boga

Boga ne moremo videti, ker nima človeške oblike. Kljub temu želi, da bi ga spoznali. To lahko med drugim naredimo tako, da opazujemo njegova izredna dela – »slike« in »kipe« v stvarstvu. Biblija v Listu Rimljanom 1:20 izjavlja: »Kar se od njega [Boga] ne more videti, njegova večna moč in božanstvo, to se od ustvarjenja sveta zaznava z umom in vidi po njegovih delih.« Da, kakor vam lahko preučevanje neke slike ali kipa pomaga dobiti vpogled v umetnikovo osebnost, tako vam lahko poglobljeno razmišljanje o Božjih čudovitih delih pomaga bolje se seznaniti z Božjo osebnostjo.

Na vsa vznemirljiva življenjska vprašanja seveda ne moremo dobiti odgovora z opazovanjem Božjih stvarjenjskih del. Vendar odgovore lahko najdemo, če preiskujemo Božjo Besedo, Biblijo. Ko sta prej omenjena moža nepristransko brala to knjigo, sta prišla do sklepa, da Bog obstaja in mu je mar za to, kaj se dogaja z nami.

[Podčrtna opomba]

[Navedba vira slike na strani 28]

J. Hester and P. Scowen (AZ State Univ.), NASA