Reševanje na otoku  Robinson Crusoe

ROBINSON CRUSOE je eden od treh otokov v Tihem oceanu, ki sestavljajo otočje po imenu Juan Fernández, odmaknjeno kakih 640 kilometrov od obale Čila. * Triindevetdeset kvadratnih kilometrov velik otok je dobil ime po znanem romanu iz 18. stoletja z naslovom Robinson Crusoe, ki ga je napisal angleški avtor Daniel Defoe. Očitno je roman na splošno temeljil na dogodivščinah Škota Alexandra Selkirka, ki je kaka štiri leta sam preživel na otoku.

Na otoku je lesen znak, na katerem med drugim piše: »Tukaj je škotski mornar Alexander Selkirk več kot štiri leta dan za dnem zaskrbljeno oprezal, ali bo na obzorju zagledal rešilni čoln, ki ga bo osvobodil osame.« Naposled so Selkirka le rešili in ga odpeljali nazaj v domovino, v svet, ki ga po tem, ko je živel v svojem malem raju, ni več zadovoljil. Baje je kasneje dejal: »O, moj dragi otok! Želim si, da te ne bi nikoli zapustil!«

Sčasoma je otok postal kazenska kolonija, naseljena z nekaterimi, ki so zakrivili »verske zločine« proti katoliški cerkvi. Kako drugače od rajskega otoka, ki ga je Selkirk nekoč poznal! Toda sedanji otočani uživajo spokojnost, ki jo marsikje po svetu ne poznajo. Zaradi sproščenega življenjskega sloga, značilnega za mnoge otoške kulture, je kaj lahko pričeti pogovor s skorajda vsakim človekom.

Uradno prebiva na otoku Robinson Crusoe okoli 500 ljudi, a jih je večino leta na njem le kakih 400. Delno je tako zato, ker nekatere matere in njihovi otroci med šolskim letom živijo na čilski celini, na otok pa se vrnejo le v mesecih, ko so počitnice, tako da preživijo čas skupaj s preostalimi člani družine.

Vendar pa nekateri otočani kljub čudovitemu, vrtu podobnemu okolju na otoku Robinson Crusoe občutijo duhovno praznino in iščejo odgovore. Zopet drugi so čutili, kakor da bi potrebovali duhovno rešitev.

Duhovno reševanje

Takšno duhovno reševalno delo se je začelo okoli leta 1979. Neka žena, ki je preučevala Biblijo z Jehovovimi pričami v Santiagu (Čile), se je preselila na otok in tam še druge začela učiti o tem, kar je spoznala. Enkrat kasneje je neki občinski starešina, ki je bil na otoku zaradi svetnih razlogov, presenečen našel majhno skupino biblijskih učencev, ki jim je ta žena pomagala duhovno napredovati. Ko se je starešina čez tri mesece zopet  vrnil na ta odročni otok, so bile ta biblijska učiteljica in dve njeni učenki pripravljene, da se krstijo, zato je predsedoval njihovemu krstu. Kasneje se je ena od teh novokrščenih kristjank poročila in skupaj z možem še naprej iskala ljudi, ki so potrebovali duhovno rešitev. Njen mož je prevzel vodstvo pri gradnji skromne kraljestvene dvorane, ki jo majhna skupina na otoku še vedno uporablja. Kasneje sta zaradi ekonomskih razlogov zapustila Robinson Crusoe in se preselila v neko občino v osrednjem Čilu, kjer še naprej dejavno služita Jehovu.

Ta majhna skupina na otoku se je postopoma večala, ko so bili iz krive vere rešeni še drugi. Vendar pa so v skupini, zato ker se morajo učenci zaradi izobraževanja na srednji šoli preseliti na celino, ostale samo dve sestri in ena deklica. Skupina je večja v času počitnic, ko se nekatere matere vrnejo na otok. To zares poživi te tri kristjanke, ki so na tem odročnem kraju skozi vse leto. Trdo delo teh sester je prispevalo k temu, da so Jehovove priče na otoku Robinson Crusoe dobro poznani. Resda nekateri otočani nasprotujejo njihovemu delu in skušajo pritiskati na druge, da bi zavrnili kraljestveno sporočilo. Toda seme biblijske resnice, ki je posejano v iskrena srca, še naprej poganja mladike.

Utrjevanje rešenih

Enkrat letno otok obišče potujoči nadzornik. Kako je obiskovati peščico Prič na samotnem otoku? Neki okrajni nadzornik opiše svoj prvi obisk na otoku Robinson Crusoe:

»To je bilo sanjsko potovanje. Pričelo se je ob 7. uri zjutraj, ko smo zapustili Valparaiso in se odpeljali na letališče Cerrillos v Santiagu. Vkrcali smo se na majhno letalo za sedem potnikov. Po 2 uri in 45 minut dolgem letu smo v daljavi zagledali vrh gore, ki se je dvigal nad oblaki. Ko smo prispeli bliže, smo zagledali otok – impresivno skalno gmoto sredi oceana. Videti je bilo, kot da bi plaval v prostrani vodi, kakor ladja, ki se je izgubila na morju.

 Po pristanku smo se s čolnom odpravili v vas. Vsepovsod je bilo videti skalne gmote, ki štrlijo iz morja in tvorijo otočke, ki so počivališče za Juan Fernándeške morske medvede. Morski medvedi so zaščitena vrsta, saj se je njihovo število zelo zmanjšalo. Kar naenkrat pa je nekaj poletelo poleg čolna in nato zopet izginilo v morje. Bila je morska lastovica, katere nagubane plavuti so podobne krilom. Videti je bilo, da uživa v tem, ko skače iz vode in lovi insekte. Seveda pa včasih tudi tega lovca kaj ujame; njegovi skoki pritegnejo pozornost drugih plenilcev, ki so pripravljeni, da ga ob njegovem pristanku pogoltnejo.

Naposled smo prispeli do vasi San Juan Bautista (Sv. Janez Krstnik). Na pomolu je stalo kar precej otočanov, nekateri so pričakovali goste, zopet drugi pa so le hoteli vedeti, kdo bi lahko prispel tokrat. Na nas je naredila vtis krasna panorama – veličastna in nazobčana gora, imenovana El Yunque (Nakovalo), ki je videti, kakor da bi bila pokrita s temno zelenim žametom, in v ozadju jasno, modro nebo, obrobljeno z belimi gmotami oblakov.

Kmalu smo opazili skupino naših krščanskih sester in njihovih otrok, ki so nas čakali na pomolu. Bil je čas počitnic, zato je bila skupina večja kot ponavadi. Zatem ko smo si izmenjali prisrčne pozdrave, so nas odpeljali v privlačno kolibo, za katero bi lahko rekli, da je bila en teden naš dom.

Bil je prav poseben teden in spoznali smo, da bo hitro minil. Dobro smo morali izrabiti čas. Še istega dne, takoj po kosilu, smo obiskali neko biblijsko učenko, ki naj bi kmalu postala naša duhovna sestra in del Božjega duhovnega raja. Kar žarela je od sreče, hkrati pa je bila tudi nekoliko nervozna. Njen dolgo pričakovani cilj, krst, se je približeval. Z njo smo pregledali nekatere potrebne informacije, tako da bi ustrezala za oznanjevalko dobre novice. Naslednji dan je prvič sodelovala pri oznanjevanju. Tretji dan pa smo z njo začeli pregledovati pogoje za krst. Krstila se je še pred koncem tedna.

Shodi, ki smo jih imeli med tednom, so bili dobro obiskani, največ prisotnih je bilo 14. Vsak dan smo imeli tudi priprave za terensko službo, ponovne obiske, biblijske pouke in pastirske obiske. Kakšna spodbuda za sestre, ki skozi vse leto same skrbijo za delo!«

Moškim na tem otoku se je teže odzvati na resnico, morda zato, ker svetno delo od njih terja, da dajo vse od sebe. Glavno opravilo je lovljenje jastogov, in to zahteva celega človeka. Tudi zaradi predsodkov se mnogi odzovejo negativno. Vseeno pa ostaja upanje, da se bo v prihodnosti odzvalo še več otočanov, tako moških kot žensk.

Dosedaj je bilo na otoku rešenih deset posameznikov, s tem ko so spoznali resnico in namene Boga Jehova. Nekateri od njih so medtem iz različnih razlogov zapustili otok. Toda neglede na to, ali so še tam ali ne, se je njihova rešitev izkazala za veliko pomembnejšo od rešitve Alexandra Selkirka. Sedaj uživajo v duhovnem raju, kjer koli že živijo. Sestre, ki so še vedno na otoku, in njihovi otroci uživajo v vrtu podobnem okolju, poleg tega pa imajo tudi upanje, da bodo živeli takrat, ko bo vsa zemlja v vseh pogledih resnični raj.

Reševalno delo se nadaljuje

Ta majhna skupina Jehovovih prič na otoku Robinson Crusoe živi geografsko daleč stran od drugih duhovnih bratov in sester. Vendar se ne čutijo zapuščene, kot se je Škot Selkirk. S tem ko nenehno prejemajo teokratično literaturo, videoposnetke zborov in zborovanj, katere jim trikrat na leto pošljejo iz podružnice Watch Tower Society v Čilu, in s tem ko jih enkrat letno obišče okrajni nadzornik, ostajajo tesno povezani z Jehovovo organizacijo. Tako so še naprej dejaven del ‚bratovščine, razkropljene po svetu‘. (1. Petrov 5:9)

[Podčrtna opomba]

[Zemljevidi/slika na strani 9]

(Lega besedila – glej publikacijo)

ČILE

Santiago

OTOK ROBINSON CRUSOE

San Juan Bautista

El Yunque

TIHI OCEAN

OTOK SANTA CLARA

[Slika]

Ko človek zagleda otok, vidi impresivno skalno gmoto sredi oceana

[Vir slike]

Zemljevid Čila: Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.

[Slika na strani 8, 9]

Veličastna nazobčana gora po imenu El Yunque (Nakovalo)

[Slika na strani 9]

Vas San Juan Bautista (Sv. Janez Krstnik)

[Slika na strani 9]

Otočki so počivališče za morske medvede in morske leve

[Slika na strani 10]

Z majhnim letalom smo leteli iz Santiaga (Čile)

[Slika na strani 10]

Skalnata obala otoka Robinson Crusoe

[Slika na strani 10]

Skromna kraljestvena dvorana na otoku