Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

‚Vsi vi ste bratje‘

‚Vsi vi ste bratje‘

‚Vsi vi ste bratje‘

»Vi pa se ne imenujte Rabi; kajti eden je vaš učenik, Kristus, vsi vi ste pa bratje.« (MATEVŽ 23:8)

1. Katera tema si zasluži našo pozornost?

»KDO si zasluži več spoštovanja, misijonar ali betelčan?« je kristjanka iz neke dežele na Daljnem vzhodu nedolžno vprašala misijonarko iz Avstralije. Želela je vedeti, koga naj bi se bolj spoštovalo, misijonarja iz druge dežele, ali pa krajevnega strežnika, ki služi v podružnici Watch Tower Society. To nedolžno vprašanje, v katerem se kaže razredno zavedna kultura, je misijonarko presenetilo. Toda vprašanje, kdo je višji, izhaja iz želje, da bi vedeli, na kateri stopnji so ljudje po moči in vplivu.

2. Kako naj bi gledali na naše sočastilce?

2 Takšno zanimanje pa nikakor ni novo. Celo Jezusovi učenci so se stalno prepirali, kdo izmed njih je največji. (Matevž 20:20–24; Marko 9:33–37; Lukež 22:24–27) Tudi oni so izhajali iz precej razredno zavedne kulture, namreč iz judovstva v prvem stoletju. Jezus je, s takšno družbeno skupnostjo v mislih, svojim učencem svetoval: »Vi pa se ne imenujte Rabi; kajti eden je vaš učenik, Kristus, vsi vi ste pa bratje.« (Matevž 23:8) Verski naziv, kot je »Rabi«, kar pomeni »Učitelj«, »teži k temu, da spodbuja ponos in občutek nadvlade pri tistih, ki si ga pridobivajo, ter zavist in občutek manjvrednosti pri tistih, ki si ga ne; celotni duh in težnja sta v nasprotju s ‚preprostostjo, ki je v Kristusu‘«, je dejal biblicist Albert Barnes. Zares, kristjani se ogibajo tega, da svoje nadzornike naslavljajo s »starešina ta in ta«, tako da besedo »starešina« uporabljajo kot laskajoč naziv. (Job 32:21, 22) Po drugi strani pa starešine, ki živijo skladno z Jezusovim nasvetom, spoštujejo druge člane občine, prav kakor Jehova spoštuje zvestovdane častilce in Jezus spoštuje zvestovdane sledilce.

Jehovov in Jezusov zgled

3. Kako je Jehova izkazoval čast svojim duhovnim stvarjenjem?

3 Čeprav je Jehova »Najvišji«, je že od samega začetka izkazoval čast svojim stvarjenjem, s tem ko jih je uporabljal pri svojih delih. (Psalm 83:18) Ko je Jehova ustvaril prvi človeški par, je pri tej nalogi sodeloval kot »delovodja« tudi njegov edinorojeni Sin. (Pregovori 8:27–30; 1. Mojzesova 1:26) Ko se je Jehova odločil usmrtiti hudobnega kralja Ahaba, je povabil celo nebeške angele, naj povedo, kako to storiti. (1. kraljev 22:19–23)

4., 5. Kako Jehova izkazuje čast svojim človeškim stvarjenjem?

4 Jehova vlada kot Vrhovni suveren vesolja. (5. Mojzesova 3:24) Zato se mu ni treba posvetovati z ljudmi. Kljub temu pa se tako rekoč sklanja k njim ter jim posveča pozornost. Psalmist je pel: »Kdo je enak GOSPODU, Bogu našemu, ki stoluje v višavi? ki se ponižava, da vidi, karkoli je v nebesih in na zemlji; ki iz prahu povišuje ubožca.« (Psalm 113:5–8)

5 Preden je Jehova uničil Sodomo in Gomoro, je prisluhnil Abrahamovim vprašanjem ter potešil njegov čut za pravico. (1. Mojzesova 18:23–33) Čeprav je Jehova že vnaprej vedel za izid Abrahamovih prošenj, je Abrahama potrpežljivo poslušal in sprejel njegovo mišljenje.

6. Kakšen je bil rezultat tega, da je Jehova izkazal čast Habakuku, ko mu je ta zastavil vprašanje?

6 Jehova je prav tako prisluhnil Habakuku, ki je spraševal: »Kako dolgo, o GOSPOD, sem vpil k tebi, in ne slišiš!« Ali je Jehova na to vprašanje gledal kot na kljubovanje njegovi avtoriteti? Ne, Habakukova vprašanja je imel za upravičena, in zato je razodel svoj namen, da bo obudil Kaldejce, ki bodo izvršili obsodbo. Preroku je zagotovil, da bo ‚ta napovedana obsodba gotovo prišla‘. (Habakuk 1:1, 2, 5, 6, 13, 14; 2:2, 3) S tem ko je Jehova Habakukove skrbi vzel resno in mu odgovoril, mu je izkazal čast. Rezultat tega je bil, da se je vznemirjeni prerok razvedril in postal radosten ter je popolnoma zaupal Bogu, da ga bo rešil. To je razvidno iz navdihnjene Habakukove knjige, ki danes krepi naše zaupanje v Jehova. (Habakuk 3:18, 19)

7. Zakaj je Petrova vloga ob binkoštih leta 33 n. š. pomenljiva?

7 Jezus Kristus je še en odličen zgled osebe, ki je kazala spoštovanje do drugih. Svojim učencem je dejal: »Kdorkoli pa me zataji pred ljudmi, zatajim tudi jaz njega pred Očetom svojim.« (Matevž 10:32, 33) Toda v noči, ko je bil izdan, so ga vsi njegovi učenci zapustili, in apostol Peter ga je trikrat zatajil. (Matevž 26:34, 35, 69–75) Jezus je gledal dlje od zunanjega videza in je bil pozoren na Petrove najgloblje občutke, na njegovo močno kesanje. (Lukež 22:61, 62) Samo 51 dni kasneje je Kristus počastil skesanega apostola, s tem ko mu je dovolil, da je na binkoštni dan zastopal Jezusovih 120 učencev ter da je uporabil prvega od ‚ključev kraljestva‘. (Matevž 16:19; Dejanja 2:14–40) Petru je bila dana možnost, da ‚se vrne in utrdi svoje brate‘. (Lukež 22:31–33NW)

Izkazovanje časti družinskim članom

8., 9. Kako lahko mož pri izkazovanju časti ženi posnema Jehova in Jezusa?

8 Možje in starši bodo naredili dobro, če bodo pri uveljavljanju od Boga dane avtoritete posnemali Jehova in Jezusa Kristusa. Peter je opominjal: »Možje takisto, živite z ženami svojimi po spoznanju, kakor s slabšo [krhkejšo, NW] posodo, in jim dajajte čast.« (1. Petrov 3:7) Predstavljajte si, da v rokah držite prefinjeno porcelanasto posodo, ki je očitno krhkejša od lesene. Ali ne boste z njo ravnali bolj previdno? Mož lahko ravna tako, če posnema Jehova in prisluhne mnenjem svoje žene, ko se odloča o družinskih zadevah. Spomnite se, da si je Jehova vzel čas, da je razpravljal z Abrahamom. Ker je mož nepopoln, morda ne pozna celotne zadeve. Ali ne bi bilo zanj modro, če bi izkazal čast ženi, s tem ko bi upošteval njeno mnenje?

9 V deželah, kjer je moška avtoriteta močno ukoreninjena, mora imeti mož v mislih, da mora morda njegova žena premostiti velikansko oviro, če želi izraziti svoje najbolj skrite občutke. Posnemajte to, kako je Jezus Kristus, ko je bil na zemlji, ravnal s svojimi učenci, ki so bili del njegovega prihodnjega razreda neveste. Cenil jih je ter celo, preden so ti izrazili svoje potrebe, upošteval njihove telesne in duhovne omejitve. (Marko 6:31; Janez 16:12, 13; Efežanom 5:28–30) Poleg tega si vzemite čas, da bi opazili, kaj žena naredi za vas in vašo družino, ter svoje cenjenje izrazite z besedami in dejanji. Tako Jehova kot Jezus sta cenila, pohvalila in blagoslovila vredne. (1. kraljev 3:10–14; Job 42:12–15; Marko 12:41–44; Janez 12:3–8) Neka kristjanka na Daljnem vzhodu je zatem, ko je njen mož postal Jehovova priča, dejala: »Moj mož je navadno hodil tri ali štiri korake pred mano in vse dal meni, da sem jaz nosila. Sedaj on nosi vrečke in kaže cenjenje za delo, ki ga opravljam doma!« Beseda iskrene zahvale veliko prispeva k temu, da se vaša žena čuti cenjeno. (Pregovori 31:28)

10., 11. Kaj se lahko starši naučijo iz Jehovovega čudovitega zgleda v ravnanju z upornim izraelskim narodom?

10 Starši bi morali pri ravnanju z otroki, še posebej kadar jih morajo karati, posnemati zgled Boga. »Gospod je svaril Izraela in Juda«, da bi se odvrnili od slabih poti, vendar so »postali trdovratni«. (2. kraljev 17:13–15, Ekumenska izdaja) Izraelci so ga celo ‚varali s svojimi usti, lagali mu s svojim jezikom‘. Mnogi starši morda menijo, da včasih njihovi otroci enako ravnajo. Izraelci so »skušali Boga« in mu zadajali bolečine, kar ga je žalostilo. Kljub temu pa jim je Jehova »usmiljen odpuščal krivdo in jih ni uničeval«. (Psalm 78:36–41EI)

11 Jehova je Izraelce celo prosil: »Pridite vendar, in razložimo si pravdo svojo [. . .] Ako so grehi vaši kakor škrlat, bodo beli kakor sneg.« (Izaija 1:18) Čeprav Jehova ni bil v zmoti, je pozval uporni narod, naj pridejo ter uredijo zadeve. Kako čudovito stališče, ki naj bi ga starši posnemali pri svojem ravnanju z otroki! Kadar okoliščine to zahtevajo, spoštujte njihovo dostojanstvo s tem, da prisluhnete tudi njihovi plati zgodbe, ter z njimi razglabljajte, zakaj se morajo popraviti.

12. a) Zakaj bi se morali ogibati tega, da bi svoje otroke bolj spoštovali kakor Jehova? b) Kaj je potrebno, če želimo spoštovati dostojanstvo naših otrok, kadar jih karamo?

12 Seveda otroci včasih potrebujejo tehten nasvet. Starši ne bodo želeli biti kakor Eli, ki je ‚bolj spoštoval svoja sinova nego Jehova‘. (1. Samuelova 2:29) Kljub temu pa morajo mladi za korigiranjem videti ljubeč vzgib. Resnično bi morali doumeti, da jih starši ljubijo. Pavel opominja očete: »Ne dražite svojih otrok, temuč vzrejajte jih v strahu in svarjenju Gospodovem.« (Efežanom 6:4) V tem svetopisemskem stavku je poudarjeno to, da mora oče, kadar uveljavlja svojo očetovsko avtoriteto, upoštevati dostojanstvo otrok, tako da jih ne jezi s svojo pretirano strogostjo. Da, od staršev to, da upoštevajo dostojanstvo otrok, zahteva čas in trud, toda sadovi takšnega ravnanja so vredni vsakršne žrtve.

13. Kakšno je biblijsko gledišče glede starejših v družini?

13 To, da kdo izkazuje čast družinskim članom, zajema več kot le to, da spoštuje dostojanstvo žene in otrok. »Ko se postaraš, ubogaj svoje otroke,« pravi neki japonski pregovor. Bistvo tega pregovora je, da ostareli starši ne bi smeli pretiravati z uveljavljanjem svoje starševske avtoritete ter bi morali upoštevati, kar njihovi odrasli otroci povedo. Medtem ko je svetopisemsko, da starši izkazujejo čast svojim otrokom, s tem ko jih poslušajo, pa otroci ne bi smeli biti nespoštljivi do starejših članov družine. »Ne zaničuj matere svoje, ko se postara,« piše v Pregovorih 23:22. Kralj Salomon je živel v skladu s tem pregovorom in je svoji materi izkazal čast, ko se je ta nanj obrnila s prošnjo. Salomon je zanjo ukazal postaviti prestol poleg svojega ter je prisluhnil temu, kar mu je njegova ostarela mati Batseba imela povedati. (1. kraljev 2:19, 20)

14. Kako lahko izkažemo čast starejšim članom občine?

14 V naši obsežni duhovni družini imamo odlično priložnost ‚prednjačiti‘ v izkazovanju časti starejšim članom občine. (Rimljanom 12:10NW) Morda ne morejo več narediti toliko kot prej in zaradi tega so morda razočarani. (Propovednik 12:1–7) Neka starejša maziljena Pričevalka, ki je bila priklenjena na posteljo v bolnišnici, je nekoč izrazila takšno razočaranje: »Komaj čakam, da umrem, tako da bom lahko zopet delala.« Takšnim ostarelim posameznikom lahko pomaga to, da jim kažemo ustrezno priznanje in spoštovanje. Izraelcem je bilo zapovedano: »Pred sivo glavo vstani in spoštuj obličje starčkovo.« (3. Mojzesova 19:32) Starejšim pokažite spoštovanje tako, da se bodo čutili zaželene in cenjene. K temu, da ‚vstanemo‘ lahko spada tudi to, da se usedemo in poslušamo, ko ti pripovedujejo, kaj vse so naredili pred leti. S tem bomo spoštovali dostojanstvo starejših in obogatili svoje duhovno življenje.

‚V izkazovanju spoštovanja prednjačite‘

15. Kaj lahko starešine naredijo za to, da izkažejo čast članom občine?

15 Člani občine lepo napredujejo, kadar starešine pokažejo dober zgled. (1. Petrov 5:2, 3) Čeprav imajo skrbni starešine natrpan urnik, prevzemajo pobudo za to, da pristopijo k mladim, družinskim poglavarjem, materam samohranilkam, gospodinjam in ostarelim, pa naj se ti spoprijemajo s problemi ali ne. Starešine poslušajo, kaj imajo člani občine povedati, in jih pohvalijo za reči, ki jih lahko naredijo. Pozoren starešina, ki s cenjenjem govori o tem, kaj brat ali sestra naredi, posnema Jehova, ki ceni svoja zemeljska stvarjenja.

16. Zakaj naj bi na starešine gledati kot na take, ki si zaslužijo enako čast kot drugi v občini?

16 S tem ko starešine posnemajo Jehova, so odličen zgled v upoštevanju Pavlovega svarila: »Z bratovsko ljubeznijo srčno ljubite drug drugega. V izkazovanju spoštovanja drug do drugega prednjačite.« (Rimljanom 12:10NW) To je morda teže za starešine, ki živijo v državah, za katere je značilna razredna zavednost. V neki državi na Daljnem vzhodu imajo na primer dva izraza za besedo »brat«, enega, ki označuje pomembnega človeka, in drugega za navadnega človeka. Vse do pred kratkim so člani občine starešine in starejše ogovarjali s to prvo besedo, ki izraža pomembnost, druge pa z besedo za navadne ljudi. Vendar so bili spodbujeni, naj vedno uporabljajo besedo, s katero se naslavlja navadne ljudi, ker, kot je Jezus dejal svojim sledilcem: ‚Vsi vi ste bratje.‘ (Matevž 23:8) Čeprav v drugih državah takšna razlika morda ni tako očitna, se moramo vsi zavedati človeške težnje po razrednem razlikovanju. (Jakob 2:4)

17. a) Zakaj naj bi bili starešine dostopni? b) Kako vse lahko starešine posnemajo Jehova v ravnanju s člani občine?

17 Resda nas je Pavel spodbudil, naj imamo nekatere starešine za vredne »dvojne časti«, toda še vedno so bratje. (1. Timoteju 5:17) Če se lahko ‚približamo s prostodušnostjo v besedi prestolu nezaslužene dobrotljivosti‘ Vesoljnega suverena, mar ne bomo mogli pristopiti k starešinam, ki naj bi posnemali Jehova? (Hebrejcem 4:16NW; Efežanom 5:1) Nadzorniki lahko sami ocenijo, koliko so dostopni, tako da razmišljajo o tem, kolikokrat se drugi obrnejo nanje po pomoč ali nasvet. Učite se iz tega, kako Jehova uporablja druge pri svojih načrtih. Spoštuje njihovo dostojanstvo, tako da jim poverja odgovornosti. Celo kadar se starešinam kakšni predlogi drugih Prič zdijo nepraktični, bi morali ceniti skrb, ki jo pokažejo. Spomnite se, kako se je Jehova odzval na Abrahamovo vpraševanje in na Habakukovo vpitje zaradi gorja.

18. Kako lahko starešine posnemajo Jehova pri popravljanju tistih, ki potrebujejo pomoč?

18 Nekateri sokristjani se res morajo popraviti. (Galatom 6:1) Toda kljub temu so v Jehovovih očeh dragoceni, vredni, da se z njimi ravna dostojanstveno. »Kadar tisti, ki mi svetuje, ravna z mano spoštljivo, se ne obotavljam stopiti k njemu,« je dejal neki Priča. Večina ljudi se dobro odzove na svetovanje, kadar se z njimi ravna dostojanstveno. To morda vzame več časa, toda če prisluhnete tistim, ki so storili kaj narobe, jim bo vsak potreben nasvet laže sprejeti. Imejte v mislih, kako je Jehova z Izraelci neprestano razglabljal, ker je bil do njih sočuten. (2. letopisov 36:15; Titu 3:2) Nasvet, ki je izrečen z razumevanjem in sočutjem, se bo dotaknil srca ljudi, ki potrebujejo pomoč. (Pregovori 17:17; Filipljanom 2:2, 3; 1. Petrov 3:8)

19. Kako bi morali gledati na ljudi, ki nimajo istega verovanja kakor kristjani?

19 K tistim, katerim kažemo spoštovanje, pa spadajo tudi ljudje, ki lahko v prihodnosti postanejo naši duhovni bratje. Takšni sedaj morda počasi sprejemajo naše sporočilo, vendar moramo biti še vedno potrpežljivi z njimi in upoštevati njihovo dostojanstvo, ki ga imajo kot ljudje. Jehova »noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja.« (2. Petrov 3:9) Ali naj ne bi imeli stališče, kot ga ima Jehova? Pot do tega, da bi pričevali ljudem na splošno, si lahko utremo, če se vedno trudimo biti prijazni. Seveda se bomo ogibali družbe, ki bi nam lahko duhovno škodila. (1. Korinčanom 15:33SSP) Kljub temu ravnamo »priljudno« in ne preziramo ljudi, ki ne verujejo enako kakor mi. (Dejanja 27:3)

20. K čemu naj bi nas zgled Jehova in Jezusa Kristusa spodbudil?

20 Da, za Jehova in Jezusa Kristusa je vsakdo od nas vreden spoštovanja. Vedno se spomnimo, kako onadva ravnata, in tudi mi podobno prednjačimo v izkazovanju spoštovanja drug do drugega. In vedno imejmo v mislih besede našega Gospoda Jezusa Kristusa: ‚Vsi vi ste bratje.‘ (Matevž 23:8)

Kako bi odgovorili?

• Kako naj bi gledali na sočastilce?

• Kako vas zgleda Jehova in Jezusa spodbudita, da izkazujete čast drugim?

• Kako lahko možje in starši izkazujejo čast drugim?

• H kakšnemu ravnanju spodbudi starešine to, da gledajo na sokristjane kot na svoje brate?

[Vprašanja]

[Slika na strani 18]

Ženi izkazujte čast z besedami zahvale

[Slika na strani 18]

Spoštujte dostojanstvo svojih otrok, tako da jih poslušate

[Slika na strani 18]

S člani občine ravnajte dostojanstveno