Zakaj premagati perfekcionizem?

Ali si vedno marljivo prizadevate dati od sebe vse najboljše? Jasno je, da to lahko vam in ljudem okrog vas v mnogočem koristi. Po drugi strani pa nekateri gredo v skrajnost in postanejo perfekcionisti. Kaj to pomeni?

EDEN od pomenov besede »perfekcionizem« je »nagnjenje k temu, da se vsako nedoseganje popolnosti pojmuje za nesprejemljivo«. Verjetno ste že srečali ljudi s takim nagnjenjem. Vidite lahko, da njihove pretirane zahteve do drugih utegnejo povzročiti veliko problemov, ustvarjajo atmosfero nezadovoljstva in malodušja. Večina uravnovešenih ljudi bi priznala, da perfekcionizem v pomenu zelo visokih in nerazumnih zahtev v resnici ni zaželen v vseh življenjskih zadevah. Je nekaj, kar je treba nadvladati. Težava pa je v tem, da ko gre za naše lastno stališče oziroma nagnjenje, morda ni lahko razpoznati težnje k perfekcionizmu, zato ga je tudi izziv premagati.

Nelson ima veliko odgovornosti in mora reševati veliko težav. Redno analizira statistiko in prednost daje produktivnosti. Na tekmovalnem trgu delovne sile je pogosto videti, da je perfekcionizem nujen za uspeh. Nelsonovo učinkovitost morda nekateri cenijo, toda njegov perfekcionizem mu povzroča telesne težave, kot so glavoboli in stres. Ali ste podobni Nelsonu?

Pod vplivom perfekcionizma so tudi mladi. Rita iz Ria de Janeira je kot otrok rada hodila v šolo. Prizadevala si je, da ne bi bila videti ambiciozna, toda bila je povsem pobita, kadar ni dobila najvišjih ocen. Povedala je: »Od otroštva sem se primerjala z drugimi, ki so imeli veliko časa, jaz pa sem bila pod stresom ter hitela delat to in ono. Imela sem občutek, da nikoli nimam časa za počitek, ker je bilo vedno treba kaj postoriti.«

 Maria je kot deklica od razočaranja zajokala, kadar ni znala risati tako dobro kot drugi. Ko si je nato prizadevala za umetniško popolnost v glasbi, je, namesto da bi uživala v svojem igranju ali petju, pogosto postala prenapeta in zaskrbljena. Drugo dekle iz Brazilije, Tania, ki je želelo biti skromno in se ogibati tekmovalnosti, je priznalo, da si še vedno postavlja previsoka merila tako v šoli kot doma. Mislila je, da je ne bodo imeli tako radi, če česa ne bo naredila popolno. Poleg tega je včasih preveč pričakovala od drugih, zato je bila razočarana in žalostna.

Sposobnosti, marljivost in občutek osebnega zadovoljstva so pomembni, toda pojavijo se lahko negativna občutja, kot je strah pred neuspehom, če si zastavljamo nedosegljive cilje. Starši ali drugi morda postavljajo merila za popolnost v šolskem delu in športu, ki jih mladi stežka dosežejo. Ricardova mati je denimo od njega veliko pričakovala, želela je, da bi postal zdravnik, igral klavir in govoril več jezikov. Ali vidite, kako tak pristop, če se z njim pretirava, privablja težave oziroma razočaranja?

Zakaj se ogibati perfekcionizma?

Povpraševanje je po bolj kakovostnem delu, doseganju visokih meril natančnosti in izvrstnosti. Tako morajo ljudje tekmovati na trgu delovne sile. Drugo, zaradi česar se mnogi vse bolj in bolj pehajo, je strah pred tem, da bi ostali brez sredstev za preživljanje. Nekateri delavci postanejo podobni atletu, ki se zelo veliko žrtvuje, da bi postavil nov rekord. Ko se nato sooča s trdo konkurenco, se morda čuti gnanega k temu, da še več trenira, uporabi morda tudi kemična sredstva, da bi se izboljšal in – kakor upa – zmagal. Perfekcionizem, ki zamenja zdravo prizadevanje za izvrstnostjo, povzroči, da ljudi »motivira strah pred neuspehom« ali jih »žene, da bi bili prvi«. (The Feeling Good Handbook)

Nekateri resda menijo, da lahko svojo morebitno dejavnost v umetnosti ali športu vedno izboljšajo. Toda po besedah dr. Roberta S. Eliota je »perfekcionizem pričakovanje, ki se ga nikoli ne uresniči«. Dodaja: »Sestavljajo ga krivda, obrambni položaj in strah pred posmehom.« Kako resnične so torej besede modrega kralja Salomona: »Videl [sem] ves trud in ves uspeh v delu, da zaradi tega zavidajo drug drugemu. Tudi to je ničemurnost in lovljenje vetra!« (Propovednik 4:4)

Kaj lahko naredite, če se nagibate k perfekcionizmu? Ali je tako, da bolj ko si prizadevate, bolj ste razočarani? Ali bi želeli biti manj zahtevni in se bolj sprostili? Kaj pomeni biti popoln? Ali ne hrepenite po tem, da bi popolnoma izkoriščali svoje zmožnosti, obenem pa se ogibali perfekcionizma? Če lahko že nepopolni ljudje s svojimi, od Boga dobljenimi sposobnostmi odkrivajo stvari za dobro drugih, si predstavljajte, kaj bi lahko človeštvo doseglo v popolnih razmerah in pod božanskim vodstvom!

[Slika na strani 4]

Starši ali drugi lahko zahtevajo dovršenost, ki je mladi ne morejo doseči