Krščanski pastirji, ‚na široko odprite svoje srce‘!
Krščanski pastirji, ‚na široko odprite svoje srce‘!
»GOSPOD je moj pastir, slabo se mi ne more goditi.« S temi besedami je David izrazil svoje popolno zaupanje v Boga. Jehova ga je v duhovnem smislu vodil na ‚zelene pašnike‘ in »k vodam počitka« (SSP) ter ga usmerjal »po pravičnosti stezah«. Ko so ga obdajali sovražniki, je prejel pomoč in spodbudo, kar ga je navedlo, da je Jehovu dejal: »Ne bojim se zlega, ker ti si z menoj.« Ker je imel David takšnega Vrhovnega pastirja, je bil odločen ‚prebivati v hiši GOSPODOVI na večne čase‘. (Psalm 23:1–6)
Božji edinorojeni Sin je prav tako izkusil Jehovovo ljubečo skrb, ki jo je nato, ko je bival na zemlji, popolno odseval pri ravnanju s svojimi učenci. Sveto pismo zato o njem govori kot o ‚dobrem pastirju‘, ‚velikem pastirju‘ in ‚glavnem pastirju‘ (NW). (Janez 10:11; Hebrejcem 13:20; 1. Petrov 5:2–4)
Jehova in Jezus Kristus še naprej pastirjujeta tistim, ki ju ljubijo. Njuno pastirjevanje se delno kaže v ljubeči pripravi, namreč podpastirjih v občini. Pavel je ogovoril takšne podpastirje, ko je dejal: »Pazite torej nase in na vso čredo, v kateri vas je sveti Duh postavil za škofe [nadzornike, NW], da pasete cerkev [občino, NW] Božjo, ki si jo je pridobil z lastno krvjo.« (Dejanja 20:28)
Pastirjevati čredi v skladu z vzorom Jehova in Kristusa Jezusa ni lahka naloga, vendar je sedaj pomembnejša kot kdaj prej. Pomislite na več kot milijon Prič, ki so se krstili v zadnjih treh letih! Takšni novi nimajo duhovnega ozadja, ki pride z leti delovanja. Pomislite tudi na tiste Priče, ki so še vedno otroci ali najstniki. Ti ne potrebujejo le pozornosti svojih staršev, ampak tudi občinskih podpastirjev.
Zares, vsak kristjan je izpostavljen zunanjim pritiskom, tudi pritisku vrstnikov. Vsi se morajo bojevati, da bi se uprli močnemu vplivu, da bi hodili po posvetni poti samopopustljivosti. V nekaterih državah so kraljestveni oznanjevalci morda malodušni, ker se ljudje slabo odzivajo na njihovo sporočilo. Mnogi oznanjevalci imajo resne zdravstvene probleme. Zopet druge pa morda finančne težave oropajo tega, da bi najprej iskali Kraljestvo. V resnici vsakdo od nas – tudi tisti, ki so že dolgo v resnici – potrebuje in si zasluži pomoč ljubečih pastirjev.
Pravilen vzgib
Kristjani v prvem stoletju so bili opomnjeni: ‚Na široko odprite svoje srce!‘ (2. Korinčanom 6:11–13, SSP) Dobro je, če se krščanski starešine pri skrbi za svoje pastirske dolžnosti ravnajo po tem nasvetu. Kako lahko to naredijo? In kako je s strežnimi služabniki, od katerih so mnogi bodoči pastirji?
Če naj bi bili krščanski starešine blagoslov za čredo, jih mora vzgibavati več kot samo občutek dolžnosti. Takole se jim svetuje: »Pasite čredo Božjo, ki je pri vas, nadzorujoč jo ne po sili, ampak prostovoljno, po Bogu; tudi ne za grd dobiček, ampak radovoljno [željno, NW].« (1. Petrov 5:2, poudarili mi.) K učinkovitemu pastirjevanju torej spada voljnost in željnost služiti drugim. (Janez 21:15–17) To pomeni, da vidijo potrebe ovc in se nanje hitro odzovejo. Pomeni, da pri ravnanju z drugimi kažejo odlične krščanske lastnosti, poznane kot sadovi Božjega duha. (Galatom 5:22, 23)
K pastirjevanju včasih spada obiskovanje bratov na njihovih domovih. * Vendar se pastirji, ki ‚na široko odpirajo svoje srce‘, razdajajo. Se pravi, naredijo več, kot le opravijo občasne pastirske obiske. Izkoristijo vsako priložnost, da pastirjujejo drugim v čredi.
Usposabljati druge, da postanejo pastirji
Vsak brat, neglede na starost, ki »se poteguje za nadzorniško službo, želi lepega dela«. (1. Timoteju 3:1, NW) Mnogi strežni služabniki kažejo pripravljenost potegovati se za dodatne prednosti. Tako starešine tem voljnim bratom z veseljem pomagajo narediti ta pomembni korak, ‚potegovati se za nadzorniško službo‘. To pomeni, da jih usposabljajo za učinkovite pastirje.
Ker se Jehovova krščanska občina dosledno drži Božjih visokih načel, ni oslabljena od lažnih pastirjev, kakršni so bili tisti, opisani v Ezekielu 34:2–6. Ti so bili v Jehovovih očeh ničvredni, in to čisto upravičeno. Namesto da bi hranili čredo, so hranili sebe. Niso krepili slabotnih, zdravili bolnih, obvezovali ranjenih oziroma pripeljali nazaj razkropljenih ali izgubljenih. Bili so bolj podobni volkovom kakor pastirjem in so zatirali ovce. Ovce, ki so jih zanemarjali, so se razkropile in so brezciljno tavale naokrog, in nikogar ni bilo, ki bi poskrbel zanje. (Jeremija 23:1, 2; Nahum 3:18; Matevž 9:36)
Kristjani se v nasprotju s temi nezvestimi pastirji zgledujejo po Jehovu. Ovce vodijo na duhovne ‚zelene pašnike‘ in »k vodam počitka«. Prizadevajo si jih usmerjati »po pravičnosti stezah«, tako da jim pomagajo pravilno razumeti Jehovovo Besedo ter da jo osebno uporabljajo. To lahko uspešno delajo, ker so ‚usposobljeni za poučevanje‘. (1. Timoteju 3:2, NW)
Veliko poučevanja starešin se opravi z odra med krščanskimi shodi. Toda starešine poučujejo tudi osebno. Nekateri so seveda boljši v poučevanju posameznika, medtem ko so drugi bolj nadarjeni za podajanje govorov. Vendar to, da kdo pri kakem vidiku poučevanja ni tako sposoben, še nujno ne pomeni, da ni primeren učitelj. Starešine poučujejo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, tudi s pastirjevanjem. Nekaj tega se opravi formalno, kot na primer na organiziranih obiskih. Toda veliko pastirjevanja se lahko opravi tudi bolj neformalno, kar je prav tako zelo koristno.
Pastirji in učitelji ves čas
Zdravnik mora imeti znanje in izkušnje, če želi opravljati svoje delo. Toda njegovi pacienti cenijo, kadar je do njih prijazen, sočuten, skrben in se zanje iskreno zanima. Te lastnosti morajo biti del njegove osebnosti. Podobne lastnosti morajo prav tako postati del osebnosti dobrega učitelja in pastirja, del njegovega vsakodnevnega jaza. Pravi učitelj bo pripravljen poučevati ljudi okrog sebe, kadar koli bo to treba. »Beseda o pravem času, o kako dobra!« piše v Pregovorih 15:23. ‚Pravi čas‘ je lahko takrat, ko govori z odra, oznanjuje po hišah ali pa ko se pogovarja v kraljestveni dvorani oziroma po telefonu. Dober pastir si prav tako prizadeva kazati dobre, ljubeče lastnosti ob vsakem času, ne le, ko opravlja pastirske obiske. Ker ‚na široko odpira svoje srce‘, bo izkoristil vsako priložnost, da bo pasel ovce, ter jim posvetil skrb, ki jo ob določenem času potrebujejo. Zaradi tega ga bodo ovce imele rade. (Marko 10:43)
Wolfgang, ki je sedaj starešina, se spominja družabnega obiska nekega strežnega služabnika in njegove žene, ko sta obiskala njegovo družino. Takole pravi: »Najini otroci so bili
zelo veseli pozornosti, ki so je bili deležni, ter prijetno preživetega časa. Še vedno govorijo o tem.« Da, ta strežni služabnik je pokazal, da mu je mar; ‚na široko je odpiral svoje srce‘.Še ena možnost za to, da ‚na široko odprete svoje srce‘ je ta, da obiščete bolne, jim pošljete kakšno kratko spodbudno sporočilo ali pa jih pokličete po telefonu – naredite kar koli, da jim daste vedeti, da vam je mar zanje! Ponudite pomoč, kadar jo potrebujejo. Če želijo govoriti, jih pozorno poslušajte. Govorite o pozitivnih, zanimivih teokratičnih dejavnostih v krajevni občini in drugod. Pomagajte jim, da se osredotočijo na veličastno prihodnost, ki čaka tiste, kateri ljubijo Jehova. (2. Korinčanom 4:16–18)
Poleg pastirskih obiskov
Če imamo v mislih namen pastirjevanja, je očitno, da opravljanje formalnih pastirskih obiskov na domovih bratov in sester, čeprav je to pomembno, še ni vse. Ljubeč pastir ‚na široko odpira svoje srce‘, tako da je dostopen v vseh razmerah in ob vsakem času. Prisrčen odnos, ki ga neguje s svojimi brati, le-tem zagotavlja, da se jim v temačnih časih ne Psalm 23:4)
bo treba ničesar bati, ker vedo, da njihov ljubeči brat, krščanski pastir, skrbi zanje. (Da, vsi vi krščanski pastirji ‚na široko odprite svoje srce‘. Kažite iskreno ljubezen do svojih bratov in sester – spodbujajte jih, krepite, na vsak možen način jih duhovno izgrajujte. Pomagajte jim biti trdni v veri. (Kološanom 1:23) Ovcam, blagoslovljenim s krščanskimi pastirji, ki ‚na široko odpirajo svoje srce‘, ne bo nič manjkalo. Kakor David bodo odločene na večne čase prebivati v Jehovovi hiši. (Psalm 23:1, 6) Le kaj bi si ljubeč pastir še lahko želel?
[Podčrtna opomba]
^ odst. 10 Predloge za to, kako opravljati pastirske obiske, lahko najdete v Stražnem stolpu, 15. september 1993, strani 20–23, in 15. marec 1996, strani 24–27.
[Okvir na strani 30]
Krščanski pastirji
• Služijo željno in voljno
• Hranijo čredo in skrbijo zanjo
• Pomagajo drugim potegovati se za pastirje
• Obiskujejo bolne in skrbijo zanje
• Ob vsakem času so pripravljeni pomagati svojim bratom
[Slike na strani 31]
Starešine so povsod pastirji, pa naj so v terenski strežbi, na shodih ali družabnih srečanjih