Vneto razglašajte dobro novico

»V duhu bodite goreči, Gospodu [Jehovu, NW] služite.« (RIMLJANOM 12:11)

1., 2. Kakšno stališče si kristjani prizadevajo ohranjati kot oznanjevalci dobre novice?

MLADENIČ je navdušen nad novo službo. Prvega dne na delu nestrpno pričakuje delodajalčeva navodila. Veseli se svoje prve naloge in loti se je zelo resno. Dati želi vse od sebe.

² Podobno bi lahko tudi mi kristjani gledali nase kot na nove delavce. Glede na to, da upamo na večno življenje, bi lahko rekli, da smo šele začeli delati za Jehova. Nedvomno ima naš Stvarnik za nas v mislih številne naloge, ki nas bodo zaposlovale vso večnost. Toda prva naloga, ki smo jo prejeli, je razglašanje dobre novice o Kraljestvu. (1. Tesaloničanom 2:4) Kako gledamo na to nalogo od Boga? Kakor mladenič jo želimo opravljati z našimi najboljšimi močmi, goreče, radostno – da, z vso vnemo!

3. Kaj je potrebno, da bi uspeli kot strežniki dobre novice?

³ Res je, ohranjati takšno pozitivno stališče je lahko izziv. Poleg strežbe imamo še mnogo drugih odgovornosti, od katerih nas lahko nekatere obremenijo telesno in čustveno. Večinoma nam uspe poskrbeti za te reči, medtem ko se primerno posvečamo strežbi. Vendar je kljub temu to lahko nenehen boj. (Marko 8:34) Jezus je poudaril, da se bo za to, da bi kot kristjani uspeli, potrebno močno naprezati. (Lukež 13:24)

4. Kako lahko vsakodnevne skrbi vplivajo na naš duhovni pogled?

⁴ Ker imamo toliko za narediti, bi se kaj lahko zgodilo, da bi se kdaj pa kdaj počutili premagane in obremenjene. ‚Skrbi življenja‘ bi lahko zadušile našo gorečnost in cenjenje za teokratične dejavnosti. (Lukež 21:34, 35; Marko 4:18, 19) Zaradi nepopolne človeške narave, bi lahko opustili »prvo ljubezen svojo«. (Razodetje 2:1–4) Določeni vidiki strežbe Jehovu bi nam lahko postali nekakšna rutina. Kako nam Biblija daje potrebno spodbudo, da ohranimo gorečnost za strežbo živo?

Kakor »goreč ogenj« v naših srcih

5., 6. Kako je apostol Pavel gledal na svojo prednost oznanjevanja?

⁵ Strežba, ki nam jo je Jehova zaupal, je preveč dragocena, da bi dopustili, da postane nekaj vsakdanjega. Apostol Pavel je na oznanjevanje dobre novice gledal kot na zelo veliko prednost in je menil, da ni vreden, da bi opravljal to delo. Dejal je: »Meni najmanjšemu izmed vseh svetih je dana milost ta, oznanjati poganom nezasledljivo bogastvo Kristusovo in razsvetliti vse, kakšno je oskrbovanje skrivnosti, od vekomaj skrite v Bogu, ki je vse ustvaril.« (Efežanom 3:8, 9)

⁶ Pavlovo pozitivno stališče do strežbe je čudovit zgled za nas. V svojem pismu Rimljanom je dejal: »Kar se mene tiče, sem voljan oznanjati evangelij [dobro novico, NW].« Dobre novice se ni sramoval. (Rimljanom 1:15, 16) Imel je pravilno stališče in je bil vnet za to, da opravi svojo strežbo.

7. Pred čem je svaril Pavel v svojem pismu Rimljanom?

 ⁷ Apostol Pavel je uvidel potrebo po ohranjanju gorečnosti, zato je kristjane v Rimu opomnil: »V marljivosti bodite neumorni [Ne bodite leni pri delu, NW], v duhu bodite goreči, Gospodu [Jehovu, NW] služite.« (Rimljanom 12:11) Grška beseda, prevedena z ‚len‘, pomeni biti »nemaren, brezbrižen«. Čeprav v strežbi verjetno nismo leni, pa moramo vsi paziti na vsakršne zgodnje znake duhovne brezbrižnosti, in če pri sebi zaznamo takšne znake, moramo ustrezno spremeniti svoje stališče. (Pregovori 22:3)

8. a) Kaj je postalo kakor »goreč ogenj« v Jeremijevem srcu in zakaj? b) Kaj se lahko naučimo iz Jeremijevega doživetja?

⁸ Kadar smo malodušni, pa nam lahko pomaga tudi Božji sveti duh. Nekoč je na primer prerok Jeremija postal malodušen in je razmišljal o tem, da bi nehal prerokovati. Celo za Jehova je rekel: »Ne bom Ga omenjal, ne govoril več v imenu Njegovem.« Ali je bil to dokaz, da je Jeremija pestilo resno duhovno pomanjkanje? Ne. Pravzaprav so ga njegova močna duhovnost, ljubezen do Jehova in gorečnost za resnico okrepile, da je še naprej prerokoval. Pojasnjuje: »[Jehovova beseda je v] srcu mojemu kakor goreč ogenj, zaprt v mojih kosteh, in pešam od prenašanja in strpeti ne morem več.« (Jeremija  20:9) Čisto naravno je, da so zvesti Božji služabniki kdaj pa kdaj malodušni. Toda ko bodo molili k Jehovu za pomoč, bo on bral njihova srca in jim velikodušno podelil svoj sveti duh, če bodo kakor Jeremija imeli njegovo besedo v srcu. (Lukež 11:9–13; Dejanja 15:8)

»Duha ne gasite«

9. Kaj bi lahko oviralo delovanje svetega duha v našo korist?

⁹ Apostol Pavel je Tesaloničane opomnil: »Duha ne gasite.« (1. Tesaloničanom 5:19) Da, dejanja in stališča, ki so v nasprotju z Božjimi načeli, bi lahko ovirala delovanje svetega duha v našo korist. (Efežanom 4:30) Kristjani imamo danes nalogo oznanjati dobro novico in to prednost zelo cenimo. Ne preseneča nas, da tisti, ki ne poznajo Boga, prezirajo naše oznanjevalsko delo. Vendar ko bi kristjan namenoma zanemarjal svojo strežbo, bi se lahko zgodilo, da bi pogasil ogenj Božjega vzgibajočega duha.

10. a) Kako bi lahko gledišče drugih ljudi vplivalo na nas? b) Kakšno vzvišeno gledišče glede naše strežbe je izraženo v Drugem listu Korinčanom 2:17?

¹⁰ Nekateri zunaj krščanske občine morda mislijo, da v naši strežbi samo razdeljujemo literaturo. Drugi pa morda zmotno sklepajo, da po hišah hodimo zgolj zato, da zbiramo prispevke. Če dovolimo, da takšni negativni pogledi vplivajo na naše stališče, smo lahko zaradi tega v strežbi manj učinkoviti. Namesto da bi dopustili, da takšno mišljenje vpliva na nas, raje glejmo na strežbo tako, kot nanjo gledata Jehova in Jezus. Apostol Pavel je izrazil to vzvišeno gledišče, ko je objavil: »Nismo kakor mnogi, ki pokvarjajo besedo Božjo, temuč kakor iz čistote, kakor iz Boga, vpričo Boga govorimo v Kristusu.« (2. Korinčanom 2:17)

11. Kaj je prvim kristjanom pomagalo ostati goreči celo med preganjanjem in kako bi moral njihov zgled vplivati na nas?

¹¹ Kmalu po Jezusovi smrti je za Jezusove učence v Jeruzalemu nastopilo obdobje preganjanja. Grozili so jim ter ukazali, naj nehajo oznanjevati. Kljub temu Biblija pravi, da so  se ‚napolnili svetega Duha; in govorili so besedo Božjo srčno‘. (Dejanja 4:17, 21, 31) Pavlove besede Timoteju nekaj let kasneje pokažejo, kakšno pozitivno stališče bi kristjani morali ohranjati. Pavel je dejal: »Bog nam ni dal duha boječnosti, ampak moči in ljubezni in samostrahovanja. Ne sramuj se torej pričevanja Gospoda našega, ne mene, jetnika njegovega, temuč udeleži se trpljenja za evangelij po moči Boga.« (2. Timoteju 1:7, 8)

Kaj dolgujemo ljudem okrog nas?

12. Kaj je glavni razlog za to, da oznanjujemo dobro novico?

¹² Da bi imeli pravilno stališče do strežbe, moramo imeti pravi vzgib. Zakaj oznanjujemo? Glavni razlog je razviden iz psalmistovih besed: »Tvoji zvesti te bodo slavili [Jehova]. O slavi tvojega kraljestva bodo govorili, o tvoji mogočnosti bodo pripovedovali, da dajo spoznati človeškim sinovom tvoja mogočna dela, slavo sijaja tvojega kraljestva.« (Psalm 145:10–12, SSP) Da, oznanjujemo zato, da bi javno hvalili Jehova ter posvečevali njegovo ime pred vsem človeštvom. Celo kadar nas le redkokdo posluša, naše zvesto oznanjevanje sporočila rešitve prinaša hvalo Jehovu.

13. Kaj nas spodbuja k temu, da drugim govorimo o upanju rešitve?

¹³ Oznanjujemo pa tudi zato, ker ljubimo ljudi ter nočemo nositi krivde za kri. (Ezekiel 33:8; Marko 6:34) Na to se nanašajo Pavlove besede, ko je govoril o tistih, zunaj krščanske občine: »Dolžnik sem enako vsem: Grkom in divjakom, modrim in neumnim.« (Rimljanom 1:14) Pavel je čutil, da je ljudem dolžan objaviti dobro novico, ker je Božja volja, da se »rešijo vsi ljudje«. (1. Timoteju 2:4) Tudi mi danes čutimo enako ljubezen in dolžnost do ljudi okrog nas. Jehova je ljubezen do človeštva spodbudila, da je poslal svojega Sina na zemljo, da bi zanj umrl. (Janez 3:16) To je bila velika žrtev. S tem ko izrabljamo čas in trud za to, da govorimo drugim o dobri novici rešitve, ki temelji na Jezusovi žrtvi, posnemamo Jehovovo ljubezen.

14. Kako Biblija opiše svet zunaj krščanske občine?

¹⁴ Jehovove priče gledajo na soljudi kot na bodoče člane krščanske bratovščine. Oznanjevati moramo pogumno, vendar pa naša pogumnost ni nasilna. Res je, Biblija uporablja močne besede, ko govori o svetu na splošno. Ko Pavel govori o ‚modrosti tega sveta‘ in ‚posvetnih željah‘, besedo »svet« uporabi v negativnem pomenu. (1. Korinčanom 3:19; Titu 2:12) Pavel je prav tako spomnil efeške kristjane, da so bili, ko so hodili »po navadi tega sveta«, duhovno »mrtvi«. (Efežanom 2:1–3) Te in še druge njim podobne izjave so v skladu z besedami apostola Janeza: »Ves svet leži v Hudobnem.« (1. Janezov 5:19)

15. Česa ne delamo glede posameznikov zunaj krščanske občine in zakaj ne?

¹⁵ Toda zapomnite si, da se te izjave nanašajo na svet na splošno, ki je odtujen Bogu, in ne na posameznike. Kristjanom še na misel ne pride, da bi sodili vnaprej, kako se bo kateri od posameznikov odzval na oznanjevalsko delo. Nimajo temelja za to, da bi kogar koli izmed ljudi pripisovali kozlom. Ni na nas, da bi rekli, kakšen bo izid, ko bo Jezus prišel ločit »ovce« od »kozlov«. (Matevž 25:31–46) Jezus je postavljeni sodnik, ne mi. Poleg tega izkušnje pokažejo, da nekateri, ki so bili prej vpleteni v celo najhujše postopke, sprejmejo biblijsko sporočilo, se spremenijo in postanejo kristjani, ki živijo čisto življenje. Čeprav se morda z nekaterimi posamezniki ne družimo, pa se jim ne obotavljamo govoriti o kraljestvenem upanju, ko se za to ponudi priložnost. Sveto pismo govori o določenih posameznikih, ki so bili, dokler so bili neverniki, »prav naravnani za večno življenje«. Navsezadnje so postali verni. (Dejanja 13:48, NW) Nikoli ne moremo torej vedeti, kdo je prav naravnan, dokler ne ponudimo  pričevanja – morda tudi velikokrat. S tem v mislih ravnamo z ljudmi, ki še niso sprejeli sporočila rešitve, s ‚krotkostjo‘ in z »globokim spoštovanjem« (NW) ter upamo, da se bodo nekateri izmed njih še odzvali na sporočilo življenja. (2. Timoteju 2:25; 1. Petrov 3:15)

16. Kaj je eden od razlogov, zakaj želimo razvijati ‚umetnost poučevanja‘?

¹⁶ S tem ko bomo razvijali učiteljske spretnosti, se bo povečala tudi naša vnema za razglašanje dobre novice. Kot ponazoritev: kaka razburljiva športna igra je lahko človeku, ki ne ve, kako bi jo igral, nezanimiva. Toda tistemu, ki jo obvlada, je v veselje. Podobno so tudi kristjani, ki razvijajo ‚umetnost poučevanja‘, v strežbi bolj radostni. (2. Timoteju 4:2; Titu 1:9; oboje NW) Pavel je Timoteju svetoval: »Prizadevaj si preizkušenega se izkazati Bogu, kot delavca, ki se mu ni sramovati, ki prav ravna z besedo resnice.« (2. Timoteju 2:15) Kako lahko razvijamo naše učiteljske spretnosti?

17. Kako lahko ‚zahrepenimo‘ po biblijskem spoznanju in kako bo takšno spoznanje koristilo naši strežbi?

¹⁷ En način je to, da si pridobimo še več točnega spoznanja. Apostol Peter nas spodbuja: »Hrepenite [zahrepenite, NW] kakor novorojena deteta po nepokvarjenem mleku iz besede Božje, da po njem rastete v zveličanje.« (1. Petrov 2:2) Zdrav dojenček nagonsko hrepeni po mleku. Toda kristjan mora morda ‚zahrepeneti‘ po biblijskem spoznanju. To lahko naredi tako, da razvija dobre preučevalne in bralne navade. (Pregovori 2:1–6) Če želimo postati spretni učitelji Božje Besede, se moramo naprezati in biti samodisciplinirani, toda takšen trud obrodi sadove. Zaradi veselja, ki sledi iz preiskovanja Božje Besede, bomo postali goreči v Božjem duhu, vneti za to, da bi govorili drugim o rečeh, ki smo jih spoznali.

18. Kako nas lahko krščanski shodi usposobijo, da pravilno ravnamo z besedo resnice?

¹⁸ Tudi krščanski shodi igrajo pomembno vlogo pri tem, da bi spretno uporabljali Božjo Besedo. Dobro bi bilo, da takrat, ko se med javnimi govori in drugimi svetopisemskimi razpravami bere biblijske stavke, sledimo še v svojih biblijah. Modro je, če pozorno prisluhnemo točkam na shodih, tudi tistim, ki obravnavajo prav naše oznanjevalsko delo. Nikoli ne bi smeli podcenjevati vrednosti prikazov, morda s tem, ko bi dovolili, da kaj odvrne našo pozornost. Zopet sta potrebni samodisciplina in zbranost. (1. Timoteju 4:16) Krščanski shodi nam izgrajujejo vero, pomagajo nam, da zahrepenimo po Božji Besedi, ter nas usposabljajo za vnete oznanjevalce dobre novice.

Lahko se zanesemo na Jehovovo podporo

19. Zakaj je življenjsko važno redno sodelovati v oznanjevalskem delu?

¹⁹ Kristjani, ki so ‚goreči v duhu‘ in ki so vneti za razglašanje dobre novice, se trudijo redno sodelovati v strežbi. (Efežanom 5:15, 16) Res je, imamo različne okoliščine in vsi ne moremo enako veliko časa sodelovati  v tem življenje rešujočem delu. (Galatom 6:4, 5) Kljub temu je morda bolj pomembno to, kako pogosto govorimo z drugimi o našem upanju, kot pa skupni čas, ki ga porabimo za oznanjevanje. (2. Timoteju 4:1, 2) Več ko bomo oznanjevali, bolj bomo doumevali pomembnost tega dela. (Rimljanom 10:14, 15) Ko bomo redno prihajali v stik z iskrenimi ljudmi, ki zdihujejo, žalujejo in nimajo upanja, bomo rastli v usmiljenju in sočutju. (Ezekiel 9:4; Rimljanom 8:22)

20., 21. a) Katero delo je še vedno pred nami? b) Kako Jehova podpira naš trud?

²⁰ Jehova nam je zaupal dobro novico. To je prva naloga, ki smo jo prejeli od njega kot njegovi »sodelavci«. (1. Korinčanom 3:6–9) Vneti smo za to, da to od Boga dano odgovornost opravimo z vsem srcem, po naših najboljših zmožnostih. (Marko 12:30; Rimljanom 12:1) Še vedno je na svetu mnogo prav naravnanih ljudi, ki so lačni resnice. Pred nami je še veliko dela, vendar se lahko pri tem, ko temeljito opravljamo našo strežbo, zanesemo na Jehovovo podporo. (2. Timoteju 4:5)

²¹ Jehova nam daje svojega duha in nas opremlja z ‚mečem Duha‘, Božjo Besedo. Z njegovo pomočjo lahko odpremo naša usta ‚s prostodušnostjo v besedi, da oznanimo sveto skrivnost dobre novice‘. (Efežanom 6:17–20, NW) Naj bo z nami enako, kot je apostol Pavel pisal kristjanom v Tesaloniki: »Evangelij [dobra novica, NW] naš ni prišel samo v besedi do vas, ampak tudi v moči in v svetem Duhu in v mnogem prepričanju.« (1. Tesaloničanom 1:5) Da, vneto oznanjujmo dobro novico!

Kratka ponovitev

• Kaj bi se lahko zaradi življenjskih skrbi zgodilo z našo gorečnostjo v strežbi?

• Na kakšen način bi morala biti želja razglašati dobro novico kakor »goreč ogenj« v naših srcih?

• Katerih negativnih stališč do strežbe bi se morali ogibati?

• Kako bi morali na splošno gledati na ljudi, ki ne verujejo enako kot mi?

• Kako nam Jehova pomaga ohranjati gorečnost pri oznanjevanju?

[Vprašanja]

[Slike na strani 9]

Kristjani posnemajo Pavlovo in Jeremijevo gorečnost

[Slike na strani 10]

V strežbi smo vneti zaradi ljubezni do Boga in soljudi