Namen vstajenja
Namen vstajenja
VSTAJENJE dokazuje Jehovovo neomejeno moč in modrost, pa tudi njegovo ljubezen in usmiljenje ter ga potrjuje kot Ohranitelja teh, ki mu služijo. (1. Samuelova 2:6) Ker ima Jehova moč obujanja, lahko pokaže, da mu bodo njegovi služabniki zvesti celo do same smrti. Lahko tudi odgovori na Satanovo obtožbo, v kateri je ta trdil: »Kožo za kožo, in vse, kar ima človek, da za življenje svoje.« (Job 2:4) Jehova lahko dovoli Satanu, da gre tudi do skrajne meje, namreč da koga celo umori, ko si jalovo prizadeva podpreti svoje lažne obtožbe. (Matevž 24:9; Razodetje 2:10; 6:11)
Dejstvo, da so se Jehovovi služabniki pripravljeni v služenju Njemu odpovedati samemu življenju, dokazuje, da ne služijo iz sebičnih razlogov, temveč iz ljubezni. (Razodetje 12:11) Dokazuje tudi, da Jehova priznavajo za Vsemogočnega, Vesoljnega suverena in Boga ljubezni, ki jih je sposoben obuditi. Dokazuje, da so mu izključno vdani zaradi njegovih čudovitih lastnosti in ne zaradi sebičnih gmotnih razlogov. Ko razmišljamo o nekaterih vzklikih njegovih služabnikov, na primer teh, ki sta zapisana v Listu Rimljanom 11:33–36 in Razodetju 4:11; 7:12, se nam krepi vera. Vstajenje je tudi sredstvo, po katerem bo Jehova dovršil svoj namen z zemljo, kakor ga je odkril Adamu. (1. Mojzesova 1:28)
Nujno potrebno za človekovo srečo. Vstajenje od mrtvih, izraz Božje nezaslužene dobrotljivosti, je nujno potrebno za srečo človeštva in za to, da bo povrnjeno za vso škodo, trpljenje in zatiranje, ki se zgrinjajo na človeški rod. Te stvari človeka doletevajo zaradi njegove nepopolnosti in bolezni, vojn, ki jih bojuje, zagrešenih umorov in nečloveškega ravnanja hudobnih ljudi na pobudo Satana Hudiča. Brez vere v vstajenje ne moremo biti povsem srečni. Apostol Pavel je takole izrazil svoje mnenje: »Če upamo v Kristusa samo v tem življenju, smo vredni pomilovanja najbolj izmed vseh ljudi.« (1. Korinčanom 15:19)