Prevzetnost vodi v sramoto
Prevzetnost vodi v sramoto
»Ko pride napuh [prevzetnost, NW], pride tudi sramota; pri skromnih pa je modrost.« (PREGOVORI 11:2)
1., 2. Kaj je prevzetnost in kako vodi ljudi v nesrečo?
ZAVISTEN levit vodi uporno drhal proti od Jehova postavljenima voditeljema. Častihlepen princ skuje zahrbten načrt, da bi se polastil očetovega prestola. Nepotrpežljiv kralj prezre jasna navodila Božjega preroka. Ti trije Izraelci kažejo isto osebnostno potezo: prevzetnost.
2 Prevzetnost je značilnost srca, ki za vse predstavlja resno nevarnost. (Psalm 19:14, Ekumenska izdaja [19:13, AC]) Prevzeten človek si predrzno dovoli kaj narediti, čeprav za to ni pooblaščen. To pogosto vodi v nesrečo. Prevzetnost je pravzaprav pogubila kralje in razdejala imperije. (Jeremija 50:29, 31, 32; Daniel 5:20) V zanko je ujela celo nekatere Jehovove služabnike ter jih vodila v njihovo uničenje.
3. Kako se lahko poučimo o nevarnostih prevzetnosti?
3 Biblija upravičeno pravi: »Ko pride napuh [prevzetnost, NW], pride tudi sramota; pri skromnih pa je modrost.« (Pregovori 11:2) V Bibliji so zapisani zgledi, ki potrjujejo resničnost tega pregovora. Pregledali bomo nekatere od teh zgledov, kar nam bo pomagalo razumeti, kako nevarno je prekoračiti predpisane meje. Zato poglejmo, kako so zavist, častihlepnost in nepotrpežljivost povzročile, da je troje mož, omenjenih na začetku, ravnalo prevzetno, kar jih je vodilo v sramoto.
Korah – zavisten upornik
4. a) Kdo je bil Korah in pri katerih zgodovinskih dogodkih je bil nedvomno udeležen? b) H kakšnemu razvpitemu dejanju je Korah hujskal v svojih poznejših letih?
4 Korah je bil kahatski levit, Mojzesov in Aronov bratranec. Očitno je bil desetletja zvestovdan Jehovu. Imel je prednost biti med tistimi, ki so bili čudežno rešeni skozi Rdeče morje, in verjetno je sodeloval pri izvrševanju Jehovove obsodbe nad Izraelci, ki so pri gori Sinaj častili tele. (2. Mojzesova 32:26) Navsezadnje pa je Korah postal vodja upora proti Mojzesu in Aronu, v katerem so sodelovali še Rubenovci Datan, Abiram in On ter 250 izraelskih prvakov. * »Dosti vama naj bo,« so dejali Mojzesu in Aronu, »zakaj vsa občina, vsi so svetniki, in GOSPOD je sredi njih. Zakaj se vidva povzdigujeta nad zbor GOSPODOV?« (4. Mojzesova 16:1–3)
5., 6. a) Zakaj se je Korah uprl Mojzesu in Aronu? b) Zakaj lahko rečemo, da je Korah najverjetneje podcenjeval svoje mesto v Božji ureditvi?
5 Zakaj se je Korah po mnogih letih zvestobe uprl? Mojzes Izraela prav gotovo ni vodil zatiralsko, saj je bil »zelo krotek, bolj ko vsi ljudje, ki so bili na zemlji«. (4. Mojzesova 12:3) Vendar je videti, da je Korah zavidal Mojzesu in Aronu ter jima zameril, ker sta uživala velik sloves. To ga je vodilo do tega, da je zmotno dejal, da sta se Mojzes in Aron samovoljno in sebično povzdignila nad občino. (Psalm 106:16)
6 Del Korahovega problema je bil najverjetneje v tem, da ni cenil svojih odgovornosti v Božji ureditvi. Resda kahatski leviti niso bili duhovniki, vendar pa so bili učitelji Božje postave. Prav tako so nosili opremo in posode shodnega šotora, kadar jih je bilo treba prenesti. To ni bilo nepomembno delo, saj so se lahko svetih posod dotaknili le posamezniki, ki so bili versko in moralno čisti. (Izaija 52:11) Zato je Mojzes, ko se je soočil s Korahom, v bistvu spraševal: ‚Ali na svojo nalogo gledaš kot na nekaj tako nepomembnega, da si moraš lastiti tudi duhovništvo?‘ (4. Mojzesova 16:9, 10) Korah ni spoznal, da je za človeka največja čast to, da zvesto služi Jehovu v skladu z njegovo ureditvijo, ne pa, da se dokoplje do kakega posebnega statusa oziroma položaja. (Psalm 84:10)
7. a) Kako je Mojzes ravnal s Korahom in njegovimi možmi? b) Kako se je Korahov upor tragično končal?
7 Mojzes je Koraha in njegove može pozval, naj se naslednje jutro zberejo pri shodnem šotoru ter naj imajo s sabo kadilnice in kadilo. Korah in njegovi možje niso bili pooblaščeni, da bi zažigali kadilo, saj niso bili duhovniki. Če bi se pojavili s kadilnicami in kadilom, bi bil to očiten znak, da so še vedno mnenja, da imajo pravico službovati kot duhovniki – celo po tem, ko so imeli na razpolago vso noč, da ponovno premislijo o zadevi. Ko so se naslednjega jutra prikazali pred Jehovom, se je Jehova upravičeno razjezil. ‚Zemlja je odprla žrelo in požrla‘ Rubenovce. Druge, tudi Koraha, pa je uničil ogenj od Boga. (5. Mojzesova 11:6; 4. Mojzesova 16:16–35; 26:10, NW) Koraha je njegova prevzetnost vodila v dokončno sramoto – v Božje neodobravanje!
Upirajte se ‚težnji k zavisti‘
8. Kako se lahko ‚težnja k zavisti‘ kaže med kristjani?
8 Poročilo o Korahu je svarilo za nas. ‚Težnja k zavisti‘ se lahko, ker je prisotna pri nepopolnih ljudeh, kaže celo v krščanski občini. (Jakob 4:5, NW) Lahko bi na primer zelo poudarjali položaj. Kakor Korah bi lahko zavidali tistim, ki imajo prednosti, katere si sami želimo. Ali pa bi lahko postali kakor kristjan Diotrefej iz prvega stoletja. Bil je zelo kritičen do apostolske avtoritete, očitno zato, ker je hotel biti vodilni. Zares, Janez je napisal, da hoče Diotrefej »prvakovati«. (3. Janezov 9)
9. a) Kakšnega stališča do občinskih odgovornosti se moramo ogibati? b) Kakšen je pravilen pogled na naše mesto v Božji ureditvi?
9 Seveda ni nič narobe, če se kristjan poteguje za občinske prednosti. Pavel je celo spodbujal k temu. (1. Timoteju 3:1, NW) Vendar pa na službene prednosti ne bi nikoli smeli gledati kot na simbol uspeha, kot da smo se zaradi prejetih prednosti povzpeli za stopničko više po tako imenovani lestvici napredovanja. Spomnite se, da je Jezus dejal: »Kdorkoli hoče postati velik med vami, bodi vam služabnik, in kdorkoli hoče biti prvi med vami, bodi vam hlapec.« (Matevž 20:26, 27) Gotovo bi bilo narobe, če bi zavidali tistim, ki imajo večje odgovornosti, kakor da je to, koliko smo vredni pred Bogom, odvisno od »položaja« v njegovi organizaciji. Jezus je dejal: »Vsi vi ste [. . .] bratje.« (Matevž 23:8) Da, vsi, ki služijo Jehovu iz vsega srca, pa naj bo to oznanjevalec ali pionir, novokrščeni ali pa nekdo, ki je že dolga leta značajen, imajo dragoceno mesto v njegovi ureditvi. (Lukež 10:27; 12:6, 7; Galatom 3:28; Hebrejcem 6:10) Res je pravi blagoslov delati skupaj z milijoni, ki se trudijo upoštevati biblijski nasvet: »Opašite [si] ponižnost, da služite drug drugemu.« (1. Petrov 5:5)
Absalom – častihlepen preračunljivec
10. Kdo je bil Absalom in kako se je skušal prilizovati tistim, ki so prihajali h kralju po sodbo?
10 Življenje tretjega sina kralja Davida, Absaloma, nam postreže s praktičnim poukom glede častihlepnosti. Ta spletkarski preračunljivec se je skušal prilizovati tistim, ki so prišli h kralju po sodbo. Najprej je pretkano namigoval, da je Davidu kaj malo mar za njihove potrebe, nato pa je kar prešel k bistvu. »O da bi me postavili za sodnika v deželi,« je s pojočim glasom govoril Absalom, »da pride k meni vsak, kdor ima pravdo ali tožbo, in jaz bi mu poskrbel za pravico!« Absalomovo zvito spletkarjenje ni poznalo meja. »Če je kdo pristopil, da mu stori poklon,« piše v Bibliji, »je iztegnil svojo roko ter ga zadržal in ga poljubil. In na ta način je delal Absalom vsem Izraelcem, ki so prihajali h kralju na sodbo.« S kakšnim izidom? »Tako je kradel zase srca mož Izraelovih.« (2. Samuelova 15:1–6)
11. Kako se je Absalom skušal polastiti Davidovega prestola?
2. Samuelova 13:28, 29) Morda pa je Absalom že takrat imel pogled uperjen na prestol in je na umor Amnona gledal kot na prikladen način, da se znebi tekmeca. * Kakor koli že, ko je čas dozorel, je Absalom ukrepal. Svoje kraljevanje je dal razglasiti po vsej deželi. (2. Samuelova 15:10)
11 Absalom se je trdno odločil, da se bo polastil očetovega kraljevanja. Pet let pred tem je dal umoriti Davidovega najstarejšega sina, Amnona, domnevno iz maščevanja za posilstvo svoje sestre Tamare. (12. Pojasnite, kako je Absaloma njegova prevzetnost vodila v sramoto.
12 Nekaj časa je bil Absalom uspešen, kajti »zarota se je jačila, ker se je ljudstvo bolj in bolj množilo pri Absalomu«. Sčasoma je bil kralj David prisiljen zbežati, da si reši življenje. (2. Samuelova 15:12–17) Kmalu zatem pa se je življenjska pot Absaloma nenadoma končala, ko ga je umoril Joab ter so ga vrgli v jamo in prekrili s kamenjem. Zamislite si – ta častihlepni mož, ki je hotel biti kralj, po svoji smrti ni bil deležen niti spodobnega pogreba! * Prevzetnost je Absaloma resnično vodila v sramoto. (2. Samuelova 18:9–17)
Ogibajte se sebične častihlepnosti
13. Kako lahko častihlepnost požene korenine v srcu kristjana?
13 Absalomov vzpon na oblast in njegov kasnejši padec sta nam v pouk. V današnjem neusmiljenem svetu je nekaj običajnega, da se ljudje dobrikajo svojim nadrejenim, se jim skušajo prilizniti, preprosto zato, da bi nanje naredili vtis ali pa bili morda nagrajeni s kako prednostjo oziroma napredovanjem. Obenem pa se morda hvalisajo svojim podrejenim z upanjem, da se jim bodo tako prikupili ter jih bodo ti podprli. Če nismo previdni, lahko takšna častihlepnost požene korenine tudi v našem srcu. Očitno se je to zgodilo z nekaterimi v prvem stoletju, tako da so morali apostoli močno svariti druge pred takšnimi posamezniki. (Galatom 4:17; 3. Janezov 9, 10)
14. Zakaj bi se morali ogibati častihlepnega, samopoveličevalnega duha?
14 Jehova v svoji organizaciji nima prostora za spletkarje, ki poveličujejo sami sebe in skušajo ‚iskati lastno slavo‘. (Pregovori 25:27, NW) Zares, Biblija svari: »GOSPOD pokonča vse priliznjene ustne in jezik, ki bahavo govori.« (Psalm 12:3) Absalom je imel priliznjene ustnice. Tistim, katerih naklonjenost je potreboval, je govoril dobrikavo, samo da bi prišel na oblast, po kateri je tako hrepenel. Mi pa smo nasprotno bogato blagoslovljeni, ker smo med bratovščino, ki upošteva Pavlov nasvet: »Ničesar ne delajte iz sebičnosti ali praznega slavoljubja, temuč po ponižnosti cenite drug drugega više od sebe.« (Filipljanom 2:3)
Savel – nepotrpežljiv kralj
15. Kako se je Savel nekoč izkazal za skromnega?
15 Savel je bil nekoč, še preden je postal Izraelov kralj, skromen. Razmislite na primer o tem, kaj se je zgodilo v njegovih mladih letih. Ko ga je Božji prerok Samuel počastil, mu je Savel ponižno odgovoril: »Nisem li jaz Benjaminec, iz najmanjšega rodu v Izraelu? in rodovina moja je najmanjša vseh rodovin Benjaminovega rodu. Zakaj mi takole govoriš?« (1. Samuelova 9:21)
16. S čim je Savel pokazal, da je nepotrpežljiv?
16 Kasneje pa je Savlova skromnost izginila. Ko je bil v boju s Filistejci, se je umaknil v Gilgal. Tam naj bi počakal na Samuela, da bi z darovanjem žrtev prosil Boga. Ko Samuel ni prišel 1. Samuelova 13:8–12)
ob določenem času, je Savel sam prevzetno daroval žgalno daritev. Ravno ko je končal, pa je prispel Samuel. »Kaj si storil?« ga je vprašal Samuel. Savel je odgovoril: »Ko sem videl, da se mi ljudstvo razteka in da nisi prišel ob določenih dnevih [. . .] tedaj sem se osmelil, in daroval sem žgalno daritev.« (17. a) Zakaj bi se lahko Savlovo ravnanje na prvi pogled zdelo upravičeno? b) Zakaj je Jehova obsodil Savla za njegovo nepotrpežljivo ravnanje?
17 Na prvi pogled bi se Savlovo ravnanje lahko zdelo upravičeno. Navsezadnje je bilo Božje ljudstvo »v tesnobi«, »prestrašeno« in je trepetalo zaradi obupnega položaja, v katerem se je znašlo. (1. Samuelova 13:6, 7) Prav gotovo ni narobe prevzeti pobudo, kadar okoliščine to opravičujejo. * Toda spomnite se, da Jehova lahko bere srca in zazna naše najgloblje vzgibe. (1. Samuelova 16:7) Zato je gotovo videl nekatere reči glede Savla, ki v biblijskem poročilu niso neposredno omenjene. Tako je morda videl, da je Savlovo nepotrpežljivost spodbudil ponos. Savel je bil mogoče zelo jezen, ker je moral on – kralj vsega Izraela – čakati na nekoga, ki ga je imel za starega, obotavljajočega se preroka! Kakor koli že, Savel je menil, da ima zaradi Samuelove zamude pravico vzeti stvar v svoje roke in mu ni treba upoštevati jasnih navodil, ki jih je prejel. Kakšen je bil rezultat? Samuel Savlove pobude ni sprejel z odobravanjem. Prav nasprotno, Savla je kaznoval, ko je dejal: »Kraljestvu tvojemu ni obstanka [. . .] ker ti nisi ohranil, kar ti je bil zapovedal GOSPOD.« (1. Samuelova 13:13, 14) Prevzetnost je znova vodila v sramoto.
Varujte se nepotrpežljivosti
18., 19. a) Opišite, kako lahko nepotrpežljivost povzroči, da današnji Božji služabnik ravna prevzetno. b) Kaj bi si morali zapomniti glede delovanja krščanske občine?
18 Poročilo o Savlovem prevzetnem ravnanju je v Božji Besedi zapisano nam v korist. (1. Korinčanom 10:11) Kaj lahko bi se zgodilo, da bi postali nejevoljni zaradi nepopolnosti naših bratov in sester. Kakor Savel bi lahko postali nepotrpežljivi in menili, da moramo stvari vzeti v svoje roke, če naj bi vse potekalo prav. Denimo da se neki brat odlikuje v določenih organizacijskih sposobnostih. Je točen, na tekočem z občinskimi postopki ter nadarjen za govorjenje in poučevanje. Obenem pa čuti, da drugi ne dosegajo njegovih preciznih meril in niso niti približno tako učinkoviti, kot bi si želel. Ali je zato upravičen kazati nepotrpežljivost? Ali naj bi kritiziral svoje brate ter morda namigoval na to, da brez njegovega truda ne bi bilo nič opravljenega in bi občina oslabela? To bi bilo prevzetno!
19 Kaj pravzaprav drži občino kristjanov skupaj? Spretnost vodenja? Učinkovitost? Globina spoznanja? Res je, te stvari so koristne za to, da v občini vse teče gladko. (1. Korinčanom 14:40; Filipljanom 3:16; 2. Petrov 3:18) Toda Jezus je dejal, da bodo njegovi sledilci v prvi vrsti znani po ljubezni. (Janez 13:35) Ravno zato se skrbni starešine, čeprav upoštevajo red, zavedajo, da občina ni kako podjetje, ki potrebuje strogo vodstvo, temveč da sestoji iz črede, ki potrebuje nežno skrb. (Izaija 32:1, 2; 40:11) Prevzetno preziranje takšnih načel običajno vodi v prepir. Božji red pa nasprotno prinaša mir. (1. Korinčanom 14:33; Galatom 6:16)
20. O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?
20 Biblijska poročila o Korahu, Absalomu in Savlu jasno pokažejo, da prevzetnost vodi v sramoto, kot je to zapisano v Pregovorih 11:2. Vendar pa v tej isti biblijski vrstici še piše: »Pri skromnih [. . .] je modrost.« Kaj je skromnost? Kateri zgledi iz Biblije lahko pomagajo osvetliti to lastnost in kako lahko danes kažemo skromnost? O teh vprašanjih bomo razpravljali v naslednjem članku.
[Podčrtne opombe]
^ odst. 4 Ker je bil Ruben Jakobov prvenec, so tisti izmed njegovih potomcev, ki jih je Korah navedel k uporu, morda zamerili Mojzesu – Levijevemu potomcu – da je imel nad njimi upravno oblast.
^ odst. 11 Kileab, Davidov drugi sin, se po rojstvu ne omenja več. Morda je umrl enkrat pred Absalomovim uporom.
^ odst. 12 V biblijskih časih je bil pokop trupla umrlega precej pomembno dejanje. Zato je bilo to, da koga niso pokopali, nekaj katastrofalnega in pogosto znamenje Božjega neodobravanja. (Jeremija 25:32, 33)
^ odst. 17 Pinehas je na primer hitro ukrepal, da je zaustavil nadlogo, ki je pomorila že na desettisoče Izraelcev, in David je spodbudil svoje može, ki so hirali od lakote, naj se mu pridružijo pri uživanju hlebov obličja v ‚Božji hiši‘. Bog ni niti prvo niti drugo dejanje obsodil kot prevzetno. (Matevž 12:2–4; 4. Mojzesova 25:7–9; 1. Samuelova 21:1–6)
Ali se spomnite?
• Kaj je prevzetnost?
• Kako je zavist navedla Koraha k temu, da je ravnal prevzetno?
• Kaj se naučimo iz poročila o častihlepnem Absalomu?
• Kako se lahko ogibamo nepotrpežljivosti, ki jo je kazal Savel?
[Vprašanja]
[Slika na strani 10]
Savel je postal nepotrpežljiv in je ravnal prevzetno