‚Pri skromnih je modrost‘

»Kaj zahteva GOSPOD od tebe, nego [. . .] da hodiš ponižno [skromno, NW] z Bogom svojim?« (MIHA 6:8)

1., 2. Kaj je skromnost in kako se razlikuje od prevzetnosti?

POMEMBEN apostol noče usmerjati pozornosti nase. Pogumen izraelski sodnik pravi zase, da je najmanjši v očetovi hiši. Največji človek, kar jih je kdaj živelo, priznava, da nima neomejene oblasti. Vsak izmed teh mož kaže skromnost.

² Skromnost je nasprotje prevzetnosti. Skromen človek ima zmerno mnenje o svojih sposobnostih in pomembnosti ter ni domišljav oziroma samovšečen. Skromen človek ni ponosen, bahav ali častihlepen, temveč se vedno zaveda svojih omejitev. Zato spoštuje ter primerno upošteva občutke in poglede drugih.

3. V katerem smislu je modrost »pri skromnih«?

³ Biblija upravičeno pravi: »Pri skromnih [. . .] je modrost.« (Pregovori 11:2) Skromen človek je moder, ker hodi po poti, ki jo Bog odobrava, ter se ogiba prevzetnosti, ki vodi v sramoto. (Pregovori 8:13; 1. Petrov 5:5) To, da je modro biti skromen, potrjuje življenje številnih Božjih služabnikov. Razmislimo o treh zgledih, navedenih v uvodnem odstavku.

Pavel – ‚podrejenec‘ in ‚oskrbnik‘

4. Katere edinstvene prednosti je imel Pavel?

⁴ Pavel je imel pomembno vlogo med zgodnjimi kristjani, kar je povsem razumljivo. Med svojo strežbo je prepotoval na tisoče kilometrov po morju in kopnem ter ustanovil številne občine. Poleg tega je Jehova Pavla blagoslovil z videnji ter darom, da je govoril v tujih jezikih. (1. Korinčanom 14:18; 2. Korinčanom 12:1–5) Prav tako ga je navdihnil, da je napisal 14 pisem, ki so sedaj del Krščanskih grških spisov. Nedvomno lahko rečemo, da se je Pavel trudil bolj kot vsi drugi apostoli. (1. Korinčanom 15:10)

5. Kako je Pavel pokazal, da je imel o sebi skromno mnenje?

⁵ Glede na to, da je bil Pavel v ospredju krščanske dejavnosti, bi morda nekateri pričakovali, da je bil rad v središču pozornosti ter da se je celo postavljal s svojo avtoriteto. Vendar ni bilo tako, ker je bil skromen. Zase je rekel, da je »najmanjši izmed apostolov«, ter dodal: »Nisem vreden imenovan biti apostol, ker sem preganjal cerkev Božjo.« (1. Korinčanom  15:9) Kot bivši preganjalec kristjanov ni nikoli pozabil tega, da brez nezaslužene dobrotljivosti nikoli ne bi mogel navezati odnosa z Bogom, kaj šele da bi užival posebne službene prednosti. (Janez 6:44; Efežanom 2:8, NW) Zato Pavel ni mislil, da je zaradi izjemnih dosežkov v strežbi višji od drugih. (1. Korinčanom 9:16)

6. Kako je Pavel pokazal skromnost pri svojem ravnanju s Korinčani?

⁶ Pavlova skromnost je bila še posebej očitna pri njegovem ravnanju s Korinčani. Očitno so bili nekateri od njih navdušeni nad tistimi, katere so imeli za pomembne nadzornike, med drugim tudi nad Apolom, Kefom in samim Pavlom. (1. Korinčanom 1:11–15) Toda Pavel ni iskal tega, da bi ga Korinčani hvalili, niti ni izkoriščal njihovega občudovanja. Ko jih je obiskoval, se ni predstavljal »z visokostjo besede ali modrosti«, temveč je glede sebe in svojih tovarišev dejal: »Tako naj o nas misli človek, kakor da smo služabniki [podrejenci, NW] Kristusovi in oskrbniki skrivnosti Božjih.« * (1. Korinčanom 2:1–5; 4:1)

7. Kako je Pavel odseval skromnost celo tedaj, ko je svetoval?

⁷ Pavel je kazal skromnost celo tedaj, ko je moral krepko svetovati in dajati napotke. Sokristjane je rotil »po mnogem usmiljenju Božjem« in »zaradi ljubezni«, ne pa na podlagi svoje apostolske avtoritete. (Rimljanom 12:1, 2; Filemonu 8, 9) Zakaj je Pavel delal tako? Ker je nase resnično gledal kot na ‚sodelavca‘ svojih bratov in sester, in ne kot na človeka, ki bi ‚gospodoval njihovi veri‘. (2. Korinčanom 1:24) Nedvomno je bila skromnost tista, ki je prispevala k temu, da se je Pavel še posebej priljubil krščanskim občinam v prvem stoletju. (Dejanja 20:36–38)

 Skromno mnenje o naših prednostih

8., 9. a) Zakaj bi morali imeti skromno mnenje o sebi? b) Kako lahko tisti, ki imajo določeno mero odgovornosti, kažejo skromnost?

⁸ Pavel je dal dober zgled današnjim kristjanom. Ne glede na to, katere odgovornosti so nam zaupane, nihče od nas ne bi smel misliti, da je višji od drugih. »Če kdo misli, da je kaj, a ni nič,« je napisal Pavel, »slepi sam sebe.« (Galatom 6:3) Zakaj? Ker so se »vsi [. . .] pregrešili ter nimajo slave Božje«. (Rimljanom 3:23, poudarili mi; 5:12) Da, nikoli ne bi smeli pozabiti, da smo od Adama vsi podedovali greh in smrt. Posebne prednosti nas ne povzdigujejo iz našega nizkega grešnega stanja. (Propovednik 9:2) Kakor Pavel tudi mi ne bi mogli brez nezaslužene dobrotljivosti nikoli navezati odnosa z Bogom, kaj šele da bi mu služili v kaki prednostni službi. (Rimljanom 3:12, 24, NW)

⁹ Ker se skromen človek tega zaveda, se ne ponaša s prednostmi, ki jih ima, niti se ne baha s svojimi dosežki. (1. Korinčanom 4:7) Kadar svetuje in daje napotke, dela to kot sodelavec, ne kot gospodar. Nedvomno bi bilo narobe, če bi kdo, ki se odlikuje v določenih nalogah, iskal hvale od sovernikov oziroma izkoriščal njihovo občudovanje. (Pregovori 25:27, NW; Matevž 6:2–4) Edina hvala, ki je kaj vredna, pride od drugih, in morala bi priti spontano. Če se to zgodi, pa ne bi smeli dovoliti, da bi mislili o sebi več, kot je treba. (Pregovori 27:2; Rimljanom 12:3)

10. Pojasnite, kako so nekateri, ki so morda videti nepomembni, lahko zares »bogati v veri«.

¹⁰ Ko nam je zaupana določena mera odgovornosti, nam bo skromnost pomagala, da ne bomo čezmerno poudarjali sebe, namreč da bi dajali vtis, da občina uspeva zgolj zaradi naših prizadevanj in sposobnosti. Morda smo denimo še zlasti nadarjeni za poučevanje. (Efežanom 4:11, 12) Vendar moramo, če smo skromni, priznati, da nekaterih največjih naukov, ki jih prejmemo na občinskem shodu, ne slišimo z odra. Ali niste spodbujeni, ko na primer vidite roditelja samohranilca, ki redno pride v kraljestveno dvorano ter pripelje s sabo še otroke? Kaj pa, ko vidite potrtega človeka, ki zvesto prihaja na shode kljub trdovratnim občutkom ničvrednosti? Ali pa kakega mladega, ki vztrajno duhovno napreduje kljub slabim vplivom v šoli ali kje drugje? (Psalm 84:10) Ti posamezniki morda niso v središču zanimanja. Preizkusov značajnosti, s katerimi se srečujejo, drugi večinoma ne opazijo. Kljub temu so lahko prav tako »bogati v veri« kot tisti, ki imajo več veljave. (Jakob 2:5) Navsezadnje je zvestoba tista, zaradi katere prejmemo Jehovovo odobravanje. (Matevž 10:22; 1. Korinčanom 4:2)

Gideon – »najmanjši« v hiši svojega očeta

11. Kako je Gideon pokazal skromnost, ko je govoril z Božjim angelom?

¹¹ Gideon, odločen mladenič iz Manasejevega rodu, je živel v burnem obdobju Izraelove zgodovine. Božje ljudstvo je že sedem let trpelo zaradi zatiranja Madiancev. Toda sedaj je prišel čas, da Jehova odreši svoje ljudstvo. Zato se je Gideonu prikazal angel in mu dejal: »GOSPOD s teboj, ti močni junak!« Gideon je bil skromen, zato se ni prevzel zaradi te nepričakovane pohvale, temveč je angelu spoštljivo dejal: »Ah, gospod moj, ako je GOSPOD z nami, zakaj nas je zadelo vse to?« Angel je Gideonu pojasnil stvari ter mu dejal: »Gotovo boš rešil Izraela iz Madianove dlani.« (NW) Kako se je Gideon  odzval? Namesto da bi to nalogo željno sprejel kot priložnost, da postane narodni junak, je odgovoril: »Ah, Gospod, s čim naj rešim Izraela? Glej, sorodništvo moje je najbolj siromašno v Manaseju in jaz sem najmanjši v očeta svojega hiši.« Kakšna skromnost! (Sodniki 6:11–15)

12. Kako je Gideon opravil svojo nalogo s preudarnostjo?

¹² Preden je Jehova Gideona poslal v boj, ga je preizkusil. Kako? Zapovedal mu je, naj uniči Baalov oltar svojega očeta ter poseka Ašero, ki je stala poleg. Za to nalogo je bil potreben pogum, vendar je Gideon pri tem, kako je nalogo opravil, pokazal tudi skromnost in preudarnost. Namesto da bi se javno razkazoval, je deloval pod okriljem noči, namreč ko je bilo najbolj verjetno, da ga drugi ne bodo opazili. Poleg tega se je Gideon naloge lotil s primerno previdnostjo. S sabo je vzel še deset služabnikov, morda zato, da jih je nekaj lahko stražilo, medtem ko so mu drugi pomagali uničiti oltar in Ašero. * Kakor koli že, Gideon je z Jehovovo pomočjo opravil svojo nalogo in čez nekaj časa ga je Bog uporabil, da je Izrael osvobodil Madiancev. (Sodniki 6:25–27)

Kazati skromnost in preudarnost

13., 14. a) Kako lahko pokažemo skromnost, ko nam je zaupana službena prednost? b) Kako nam je brat A. H. Macmillan zapustil odličen zgled v skromnosti?

¹³ Od Gideonove skromnosti se lahko veliko naučimo. Na primer, kako se odzovemo, ko nam je zaupana službena prednost? Ali najprej pomislimo na sloves oziroma ugled, ki ga bomo deležni? Ali pa skromno in v molitvi razmislimo, ali lahko izpolnimo to, kar naloga od nas terja? Brat A. H.  Macmillan, ki je svojo zemeljsko pot končal leta 1966, nam je v tem zapustil odličen zgled. C. T. Russell, prvi predsednik Watch Tower Society, ga je nekoč vprašal, kaj on misli glede tega, kdo bi lahko skrbel za delo med njegovo odsotnostjo. V pogovoru, ki je sledil, ni brat Macmillan niti enkrat predlagal sebe, čeprav se mu je ponujala primerna priložnost, da to stori. Na koncu ga je brat Russell povabil, naj razmisli o tem, ali bi on sprejel to nalogo. »Obstal sem kot vkopan,« je brat Macmillan napisal leta kasneje. »Zelo resno sem premislil o tem in kar nekaj časa molil, preden sem mu naposled povedal, da bom rad naredil vse, kar lahko, da bi mu pomagal.«

¹⁴ Nedolgo zatem je brat Russell umrl in tako je mesto predsednika Watch Tower Society ostalo prazno. Glede na to, da je bil med zadnjim oznanjevalskim potovanjem brata Russlla za stvari odgovoren brat Macmillan, mu je neki brat dejal: »Mac, imaš veliko možnosti, da postaneš predsednik ravno ti. Ko je bil brat Russell odsoten, si bil njegov posebni predstavnik, in vsem nam je dejal, naj delamo po tvojih navodilih. No, odšel je in se ni nikoli več vrnil. Zdi se, da si ti človek, ki bi lahko nadaljeval delo.« Brat Macmillan je odgovoril: »Brat, na to zadevo ne smemo tako gledati. To je Gospodovo delo in edini položaj, ki ga dobiš v Gospodovi organizaciji, je ta, kateri se Gospodu zdi primeren, da ti ga da; in jaz sem prepričan, da nisem človek za to delo.« Nato je brat Macmillan za ta položaj predlagal nekoga drugega. Kakor Gideon je imel skromno gledišče o sebi, gledišče, katerega naj bi si tudi mi privzgojili.

15. Kako lahko med drugim praktično uporabimo preudarnost, ko oznanjamo ljudem?

¹⁵ Tudi mi bi morali biti skromni v tem, kako izvršujemo našo nalogo. Gideon je bil preudaren in se je trudil, da ni po nepotrebnem jezil svojih nasprotnikov. Podobno bi morali pri našem oznanjevalskem delu kazati skromnost in preudarnost pri tem, kako govorimo z drugimi. Resda sodelujemo v duhovni vojni, v kateri rušimo ‚trdnjave‘ in »naklepe«. (2. Korinčanom 10:4, 5) Vendar pa ne bi smeli zviška govoriti z drugimi ali jim dajati upravičen razlog, da bi se razburili nad našim sporočilom. Morali bi spoštovati njihove poglede, poudariti reči, ki so nam morda skupne, in se nato usmeriti na pozitivne vidike našega sporočila. (Dejanja 22:1–3; 1. Korinčanom 9:22; Razodetje 21:⁠4)

 Jezus – največji zgled skromnosti

16. Kako je Jezus pokazal, da je imel skromno mnenje o sebi?

¹⁶ Jezus Kristus je dal najodličnejši zgled v skromnosti. * Kljub temu da je bil v zaupnem odnosu s svojim Očetom, se ni obotavljal priznati, da so nekatere reči zunaj okvira njegove oblasti. (Janez 1:14) Ko ga je na primer Jakobova in Janezova mati prosila, da bi njuna sinova sedela poleg njega v njegovem kraljestvu, je dejal: »Da bi sedela na desnici in na levici moji, ne morem jaz dati.« (Matevž 20:20–23) Ob neki drugi priložnosti je brez zadržkov priznal: »Jaz ne morem sam od sebe ničesar delati. [. . .] Ne iščem svoje volje, ampak voljo tega, ki me je poslal.« (Janez 5:30; 14:28; Filipljanom 2:5, 6)

17. Kako je Jezus kazal skromnost pri svojem ravnanju z drugimi?

¹⁷ Jezus je bil v vsem vzvišenejši od nepopolnih ljudi in njegov Oče, Jehova, mu je dal oblast brez primere. Kljub temu je bil Jezus skromen pri ravnanju s svojimi sledilci. Ni jih zasipaval s svojim znanjem, da bi tako nanje naredil vtis. Razumel jih je ter bil do njih sočuten, upošteval je njihove človeške potrebe. (Matevž 15:32; 26:40, 41; Marko 6:31) Jezus tako ni bil perfekcionist, čeprav je bil popoln. Od svojih učencev ni nikoli zahteval več, kot so mogli dati, in nikoli jim ni naložil več od tega, kar so mogli nositi. (Janez 16:12) Ne preseneča, da je bil za mnoge vir osvežitve! (Matevž 11:29, NW)

Posnemajte Jezusov zgled skromnosti

18., 19. Kako lahko posnemamo Jezusovo skromnost v tem, a) kako gledamo nase in b) kako ravnamo z drugimi?

¹⁸ Če je že največji človek, kar jih je kdaj živelo, kazal skromnost, koliko bolj bi jo morali mi. Nepopolni ljudje pogosto neradi priznajo, da enostavno nimajo absolutne oblasti. Toda kristjani posnemajo Jezusa in si zato prizadevajo biti skromni. Niso tako ponosni, da ne bi zaupali odgovornosti tistim, ki ustrezajo pogojem zanje; prav tako niso ošabni ter so pripravljeni sprejeti smernice od tistih, ki so jih pooblaščeni dati. S tem ko kažejo duha sodelovanja, dopustijo, da se v občini vse godi »spodobno in po redu«. (1. Korinčanom 14:40)

¹⁹ Skromnost nas bo prav tako navedla, da bomo razumni v tem, kar pričakujemo od drugih, in bomo pozorni do njihovih potreb. (Filipljanom 4:5) Morda imamo določene sposobnosti in odlike, ki jih drugi nimajo. Toda če smo skromni, ne bomo od drugih vedno pričakovali, da bodo delali tako, kot bi to mi želeli. Ker vemo, da ima vsakdo svoje omejitve, bomo, če smo skromni, tolerantni do slabosti drugih. Peter je napisal: »Pred vsem pa imejte iskreno ljubezen med seboj, ker ljubezen pokriva grehov obilost.« (1. Petrov 4:8)

20. Kaj lahko naredimo, da bi premagali vsako nagnjenje k neskromnosti?

²⁰ Kot smo spoznali, je modrost zares pri skromnih. Kaj pa, če ugotovite, da se nagibate k neskromnosti in prevzetnosti? Naj vam to ne vzame poguma. Posnemajte zgled Davida, ki je molil: »Prevzetnosti obvaruj svojega hlapca, da mi ne bo gospodovala!« (Psalm 19:14, Ekumenska izdaja [19:13, AC]) S tem ko bomo posnemali vero mož, kot so Pavel, Gideon in predvsem Jezus Kristus, bomo osebno občutili resničnost besed: »Pri skromnih [. . .] je modrost.« (Pregovori 11:2)

[Podčrtne opombe]

Ali se spomnite?

• Kaj je skromnost?

• Kako lahko posnemamo Pavlovo skromnost?

• Kaj se o skromnosti lahko naučimo od Gideonovega zgleda?

• Kako je Jezus dal najodličnejši zgled v skromnosti?

[Vprašanja]

[Slika na strani 15]

Pavel se je zaradi svoje skromnosti priljubil sokristjanom

[Slika na strani 17]

Gideon je Božjo voljo izvrševal s preudarnostjo

[Slika na strani 18]

Jezus, Božji Sin, kaže skromnost pri vsem svojem ravnanju