Hvalne žrtve, ki ugajajo Jehovu

‚Podajte telesa svoja za žrtev živo, sveto, prijetno Bogu.‘ (RIMLJANOM 12:1)

1. Kaj pravi Biblija glede relativne vrednosti žrtev, darovanih pod mojzesovsko postavo?

»KER ima postava le senco prihodnjih dobrot, ne prave podobe stvari, ne more vsako leto z istimi žrtvami, ki jih neprenehoma darujejo, nikdar popolne storiti teh, ki ž njimi pristopajo.« (Hebrejcem 10:1) Apostol Pavel je s to jasno izjavo potrdil, da so bile vse žrtve, darovane pod mojzesovsko postavo, brez trajne vrednosti, kar se tiče človekove rešitve. (Kološanom 2:16, 17)

2. Zakaj ni nesmiselno poskusiti razumeti podrobne informacije v Bibliji glede postavinih daritev in žrtev?

² Ali to pomeni, da to, kar v Peteroknjižju piše glede daritev in žrtev, za današnje kristjane nima nobene vrednosti? Pravzaprav so v razdobju malo več kot enega leta posamezniki, ki so vpisani v Teokratično strežbeno šolo v občinah Jehovovih prič po vsem svetu, pred kratkim prebrali prvih pet knjig Biblije. Nekateri so si močno prizadevali, da bi prebrali in razumeli vse podrobnosti. Ali je bil ves njihov trud zaman? Prav gotovo ne, kajti »karkoli se je namreč poprej napisalo, je pisano nam v pouk, da imamo po potrpežljivosti in po tolažbi pisem upanje«. (Rimljanom 15:4) Zato se zastavlja vprašanje: Kakšen »pouk« ter kakšno ‚tolažbo‘ lahko izvlečemo iz tega skupka informacij iz postave glede daritev in žrtev?

 Nam v pouk in tolažbo

3. Katero osnovno potrebo imamo?

³ Čeprav nam ni treba darovati dobesednih žrtev, kakršne je določala postava, pa še vedno zelo potrebujemo to, kar so v malem opravile žrtve pri Izraelcih, namreč da se nam odpustijo grehi ter da uživamo Božjo naklonjenost. Kako pa smo lahko deležni takšnih koristi, glede na to, da ne darujemo več dobesednih žrtev? Pavel je zatem, ko je opozoril na omejitve živalskih žrtev, dejal: »[Jezus] pravi ob svojem prihodu na svet: Žrtve in daritve nisi hotel, a telo si mi pripravil. Žgalne daritve in daritve za greh ti niso bile všeč. Tedaj sem rekel: ‚Glej, prihajam; v zvitku knjige je pisano o meni, da izpolnim, o Bog, tvojo voljo.‘« (Hebrejcem 10:5–7, SSP)

4. Kako je Pavel naobrnil besede iz Psalma 40:6–8 na Jezusa Kristusa?

⁴ Pavel je citiral besede iz Psalma 40:6–8 ter opozoril na to, da Jezus ni prišel, da bi ohranil »žrtve in daritve«, »žgalne daritve in daritve za greh«, katere ob času Pavlovega pisanja Bog ni več odobraval. Ne, Jezus je prišel s telesom, ki ga je izoblikoval njegov nebeški Oče, namreč s telesom, ki se je v vseh pogledih ujemalo s telesom, ki ga je Bog naredil, ko je ustvaril Adama. (1. Mojzesova 2:7; Lukež 1:35; 1. Korinčanom 15:22, 45) Jezus je imel kot popolni Božji Sin vlogo ženinega ‚semena‘, kot je bilo to napovedano v Prvi Mojzesovi knjigi 3:15. Jezus naj bi ukrepal, da bi ‚strl Satanu glavo‘, pa čeprav bi njemu samemu bila ‚strta peta‘. Tako je Jezus postal od Jehova dano sredstvo za rešitev človeštva, katerega so možje vere pričakovali že vse od Abelovih dni.

5., 6. Kateri vzvišenejši način za pristopanje k Bogu je na voljo kristjanom?

⁵ Pavel o tej posebni vlogi, ki jo je imel Jezus, pravi: »Tega, ki ni poznal greha, je [Bog] storil zaradi nas v greh, da bi postali mi pravičnost Božja v njem.« (2. Korinčanom 5:21)  Izraz ‚storjen v greh‘ se lahko prevaja tudi z ‚storjen kot daritev za greh‘. Apostol Janez pravi: »On je sprava za grehe naše, ne pa samo za naše, ampak tudi za vsega sveta grehe.« (1. Janezov 2:2) Medtem ko so se Izraelci z žrtvami le začasno približali Bogu, imajo kristjani vzvišenejši temelj za to, da prihajajo pred Boga – žrtev Jezusa Kristusa. (Janez 14:6; 1. Petrov 3:18) Če verujemo v odkupno žrtev, ki jo je priskrbel Bog, in ga ubogamo, so tudi nam lahko odpuščeni grehi ter lahko uživamo Božjo naklonjenost in blagoslov. (Janez 3:17, 18) Mar ni to vir tolažbe? Kako pa lahko dokažemo, da verujemo v odkupno žrtev?

⁶ Apostol Pavel najprej pojasni, da imajo kristjani vzvišenejši temelj za pristopanje k Bogu, potem pa navede, kot beremo v Listu Hebrejcem 10:22–25, tri načine, s katerimi lahko dokažemo vero v Božjo ljubečo pripravo in cenjenje le-te. Čeprav je Pavel svoje opozorilo namenil predvsem tistim, ki imajo »prost vhod v svetišče«, namreč maziljenim kristjanom z nebeškim klicem, mora prav gotovo vse človeštvo paziti na Pavlove navdihnjene besede, če želi imeti koristi od Jezusove spravne žrtve. (Hebrejcem 10:19)

Žrtve darujte čisti in neomadeževani

7. a) Kako besede iz Lista Hebrejcem 10:22 odsevajo to, kar se je počelo pri žrtvovanju? b) Kaj je bilo treba narediti v zagotovilo, da bo žrtev sprejemljiva Bogu?

⁷ Pavel kristjane najprej spodbudi: »Prihajajmo z resničnim srcem in v polni gotovosti vere, saj smo v srcih očiščeni slabe vesti in naše telo je umito s čisto vodo.« (Hebrejcem 10:22, SSP) Besede, ki jih je tukaj uporabil, jasno odsevajo to, kar so počeli pri tipičnem žrtvovanju pod postavo. To je ustrezno, saj so morali žrtev, če so hoteli, da bo sprejemljiva, darovati s pravim vzgibom in morala je biti čista in neomadeževana. Žrtvena žival je bila od govedi ali drobnice, se pravi izmed čistih živali, ter je bila »brez hibe«. Če je bila žrtev izmed ptic, so morali darovati grlico ali golobiča. Če je človek upošteval te pogoje, je morala biti »milo sprejeta za njega, v poravnavo zanj«. (3. Mojzesova 1:2–4, 10, 14; 22:19–25) Jedilna daritev ni vsebovala kvasu, ki simbolizira pokvarjenost; bila je tudi brez medu, ki verjetno označuje sadni sirup, kar rado povzroči vrenje. Ko so na oltarju darovali žrtve – živalske ali jedilne – so dodali sol, sredstvo za ohranjevanje živil. (3. Mojzesova 2:11–13)

8. a) Kaj se je zahtevalo od človeka, ki je prinašal daritev? b) Kako lahko zagotovimo, da bo naše čaščenje sprejemljivo Jehovu?

⁸ Kakšen pa je moral biti človek, ki je prinesel daritev? Postava je določala, da je moral vsakdo, kdor je prišel pred Jehova, biti čist in neomadeževan. Če se je kdo iz katerega koli razloga omadeževal, je moral najprej darovati daritev za greh oziroma daritev za krivdo, da je imel zopet čist položaj pred Jehovom, šele nato je bila lahko njegova žgalna daritev oziroma občestvena žrtev sprejemljiva Bogu. (3. Mojzesova 5:1–6, 15, 17) Ali se torej zavedamo pomembnosti tega, da vedno ohranjamo čist položaj pred Jehovom? Če želimo, da bo Bog sprejel naše čaščenje, moramo biti pripravljeni takoj odpraviti vse, s čimer bi kršili Božje zakone. Hitro bi se morali obrniti na od Boga dana sredstva pomoči – »starejšine cerkve« ter na ‚spravno žrtev za naše grehe‘, Jezusa Kristusa. (Jakob 5:14; 1. Janezov 2:1, 2, Ekumenska izdaja)

9. Katera je glavna razlika med žrtvami, darovanimi Jehovu, in žrtvami, ki so jih darovali krivim bogovom?

⁹ Poudarjanje takšne in drugačne neomadeževanosti je bila pravzaprav glavna razlika med žrtvami, darovanimi Jehovu, in žrtvami, ki so jih ljudje narodov okoli Jeruzalema darovali krivim bogovom. Neki priročnik pojasnjuje to posebnost v žrtvovanju pod mojzesovsko postavo ter pravi: »Opazimo lahko, da  ni nikakršne povezanosti z vedeževanjem; nikakršne verske blaznosti, samopohabljanja ali svete prostitucije, čutnih in orgiastičnih obredov plodnosti, ki so absolutno prepovedani; nikakršnih človeških žrtev; nobenih žrtev za mrtve.« Vse to opozarja na eno dejstvo: Jehova je svet in zato ne opravičuje ali odobrava greha oziroma kakršne koli pokvarjenosti. (Habakuk 1:13) Čaščenje in žrtve, ki se mu dajejo, morajo biti čiste in neomadeževane, in sicer v fizičnem, moralnem in duhovnem pogledu. (3. Mojzesova 19:2; 1. Petrov 1:14–16)

10. Kakšno temeljito samopreiskavo bi morali narediti skladno s Pavlovim opominom, zapisanim v Listu Rimljanom 12:1, 2?

¹⁰ Skladno s tem bi se morali na vseh področjih življenja temeljito preiskati, da bi Jehova zagotovo sprejemal naše služenje njemu. Nikoli ne bi smeli misliti, da zato, ker hodimo na krščanske shode in sodelujemo v strežbi, ni pomembno, kaj delamo v našem osebnem življenju. Tudi ne bi smeli meniti, da nam zaradi sodelovanja v krščanskih dejavnostih nekako ni treba upoštevati Božjih zakonov na drugih področjih našega življenja. (Rimljanom 2:21, 22) Ne moremo pričakovati, da nas bo Bog blagoslovil in nam bo naklonjen, če dovolimo, da kaj, kar je nečisto in omadeževano v njegovih očeh, oskrunja naše misli ali dejanja. Imejmo v mislih Pavlove besede: »Prosim vas torej, bratje, po mnogem usmiljenju Božjem, da podaste telesa svoja za žrtev živo, sveto, prijetno Bogu: to bodi pametno vaše bogoslužje. In ne ravnajte se po tem svetu, temuč premenite se po obnovitvi uma svojega, da izkušate, kaj je volja Božja dobra in prijetna in popolna.« (Rimljanom 12:1, 2)

Hvalne žrtve darujte iz vsega srca

11. Kaj zajema izraz ‚javno razglašanje‘, ki je omenjen v Listu Hebrejcem 10:23?

¹¹ Pavel v pismu Hebrejcem nadalje usmeri pozornost na še en zelo pomemben vidik pravega čaščenja: »Držimo se izpovedi [javnega razglašanja, NW] svojega upanja neomahljivo; kajti zvest je on, ki je obljubil.« (Hebrejcem 10:23) Izraz ‚javno razglašanje‘ dobesedno pomeni »priznanje«, Pavel pa govori tudi o ‚hvalni žrtvi‘. (Hebrejcem 13:15, SSP) To nas spomni na vrsto žrtev, kakršne so darovali možje, kot so bili Abel, Noe in Abraham.

12., 13. Kaj je Izraelec priznal s tem, ko je daroval žgalno žrtev, in kako lahko odsevamo enakega duha?

¹² Ko je Izraelec daroval žgalno žrtev, je to storil »po svoji prosti volji pred Jehovom«. (3. Mojzesova 1:3, NW) S takšno žrtvijo je prostovoljno javno razglasil oziroma potrdil obilne blagoslove in srčno dobrotljivost, ki  jih je Jehova naklonil svojemu ljudstvu. Spomnite se, da je bila posebnost žgalne žrtve to, da so na oltarju zažgali celo daritev, kar je ustrezno simboliziralo popolno vdanost in posvečenost. Ustrezno temu dokažemo svojo vero v odkupno žrtev in hvaležnost za to pripravo tako, da Jehovu voljno in iz vsega srca darujemo »hvalno žrtev, namreč sad ustnic«.

¹³ Kristjani sicer ne darujejo dobesednih žrtev – živali oziroma zelenjave – vseeno pa imajo odgovornost, da pričajo za kraljestveno dobro novico in pridobivajo ljudi v učence Jezusa Kristusa. (Matevž 24:14; 28:19, 20) Ali izkoristite vsako priložnost, da sodelujete v javnem razglašanju dobre novice o Božjem kraljestvu, tako da lahko še mnogi drugi spoznajo čudovite reči, ki jih ima Bog pripravljene za poslušno človeštvo? Ali voljno izrabljate svoj čas in energijo, da poučujete zainteresirane posameznike ter jim pomagate postati učenci Jezusa Kristusa? Naše goreče sodelovanje v strežbi kakor prijeten vonj žgalne daritve nadvse ugaja Bogu. (1. Korinčanom 15:58)

Veselite se druženja z Bogom in ljudmi

14. Kako so Pavlove besede v Listu Hebrejcem 10:24, 25 vzporednica namenu občestvene žrtve?

¹⁴ Nazadnje Pavel usmeri pozornost na naš odnos s sokristjani pri čaščenju Boga. »Opazujmo se med seboj, da se izpodbujamo k ljubezni in k dobrim delom; in ne opuščajmo zbora [skupnega zbiranja, NW] svojega, kakor je nekaterim navada, marveč opominjajmo [spodbujajmo, SSP] drug drugega, in to tolikanj bolj, kolikor bolj vidite, da se bliža dan.« (Hebrejcem 10:24, 25) Izrazi ‚izpodbujati se k ljubezni in k dobrim delom‘, ‚skupno zbiranje‘ ter ‚spodbujati drug drugega‘ nas spomnijo na to, kar je v Izraelu občestvena daritev naredila za Božje ljudstvo.

15. Kakšno vzporednico vidimo med občestveno žrtvijo in krščanskimi shodi?

¹⁵ Izraz »občestvene daritve« (NW) se včasih prevaja tudi z »mirovne daritve«. Hebrejska beseda za »mir« je tu v množini, kar morda označuje, da sodelovanje pri takšnih žrtvovanjih vodi v mir z Bogom in s sočastilci. Neki učenjak glede občestvene žrtve opaža: »To je bilo zares obdobje srečnega druženja z Bogom zaveze, v katerem se je Bog ponižal, da je postal Izraelov Gost pri žrtvenem obedu in je bil vedno obenem tudi  njihov Gostitelj.« To nas spomni na Jezusovo obljubo: »Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.« (Matevž 18:20) Vsakič ko obiščemo krščanski shod, imamo korist od krepilnega druženja, spodbudnega pouka in zavesti, da je naš Gospod Jezus Kristus prisoten med nami. Zaradi tega je krščanski shod zares radosten dogodek, ki nam krepi vero.

16. Zaradi česa so krščanski shodi, če imamo pri tem v mislih občestveno žrtev, še posebej radosten dogodek?

¹⁶ Pri občestveni žrtvi so vso tolstino – okrog črevesja, ledvic, péčice na jetrih ter ledij, kot tudi tolsti ovčji rep – darovali Jehovu, tako da so jo zažgali, da se je kadila na oltarju. (3. Mojzesova 3:3–16) Tolstina je veljala za najbolj hranljiv in najboljši del živali. Darovanje tolstine na oltarju je simboliziralo dajanje najboljšega Jehovu. Krščanski shodi niso tako radosten dogodek samo zato, ker na njih prejemamo pouk, temveč tudi zato, ker na njih hvalimo Jehova. To storimo tako, da z našimi skromnimi, toda najboljšimi močmi sodelujemo pri srčnem petju, da pozorno poslušamo in kadar je mogoče tudi komentiramo. »Hvalite Jaha, ljudje!« (NW) je vzkliknil psalmist. »Pojte GOSPODU pesem novo in hvalo njegovo v zboru svetih njegovih!« (Psalm 149:1)

Čakajo nas obilni blagoslovi od Jehova

17., 18. a) Kakšno veliko žrtvovanje je Salomon priredil ob slovesni posvetitvi jeruzalemskega templja? b) Kako je bilo ljudstvo blagoslovljeno zaradi slovesnosti ob posvetitvi templja?

¹⁷ Kralj Salomon je ob slovesni posvetitvi jeruzalemskega templja v sedmem mesecu leta 1026 pr. n. š. daroval »veliko žrtev pred Jehovom« (NW), ki je zajemala »žgalne in jedilne žrtve in tolstino mirovnih daritev«. Ob tej priložnosti so poleg tega, kar so darovali z jedilnimi daritvami, žrtvovali skupaj še 22.000 glav goveda in 120.000 ovc. (1. kraljev 8:62–65)

¹⁸ Ali si lahko zamislite, koliko izdatkov in dela je bilo potrebnega za to veliko slovesnost? Kljub temu so blagoslovi, ki jih je Izrael prejel, očitno daleč presegali izdatke. Ko se je slavje končalo, je Salomon »razpustil ljudstvo; in oni so, blagoslovivši kralja, odšli v šatore svoje veseli in dobre volje zaradi vseh dobrot, ki jih je storil GOSPOD svojemu hlapcu Davidu in svojemu ljudstvu Izraelu«. (1. kraljev 8:66) Resnično, kakor je dejal Salomon, »blagoslov Jehovov je ta, ki bogatí, in On s tem ne dodaja bolečine«. (Pregovori 10:22, NW)

19. Kaj lahko naredimo, da bi nas Jehova bogato blagoslavljal sedaj ter v vso večnost?

¹⁹ Živimo v času, ko je »senco prihodnjih dobrot« nadomestila ‚prava podoba stvari‘. (Hebrejcem 10:1) Jezus Kristus je v vlogi imenitnega protipodobnega velikega duhovnika že vstopil v sama nebesa in predstavil vrednost svoje krvi kot spravo za vse tiste, ki verujejo v njegovo žrtev. (Hebrejcem 9:10, 11, 24–26) Na podlagi te velike žrtve ter s tem, ko iz vsega srca Bogu darujemo čiste in neomadeževane žrtve hvale, smo lahko tudi mi še naprej »veseli in dobre volje« ter lahko pričakujemo obilne blagoslove od Jehova. (Malahija 3:10)

Kako bi odgovorili?

• Kakšen pouk in tolažbo lahko izvlečemo iz tega, kar v postavi piše glede žrtev in daritev?

• Kaj je prva zahteva za to, da bi bila žrtev sprejemljiva, in kaj to pomeni za nas?

• Kaj lahko mi darujemo, kar bi lahko primerjali s prostovoljno žgalno daritvijo?

• Kako bi lahko krščanske shode primerjali z občestveno daritvijo?

[Vprašanja]

[Slika na strani 18]

Jehova je priskrbel Jezusovo odkupno žrtev za rešitev človeštva

[Slika na strani 20]

Da bi bilo naše služenje Jehovu sprejemljivo, moramo biti brez vsakršnega madeža

[Slika na strani 21]

Ko sodelujemo v strežbi, javno priznavamo Jehovovo dobroto