Pokažite, da ste pripravljeni čakati!

»Čakal bom Boga rešenja svojega; usliši me Bog moj.« (MIHA 7:7)

1., 2. a) Kako je napačno stališče škodilo Izraelcem v pustinji? b) Kaj bi se lahko zgodilo kristjanu, ki ne razvija pravilnega stališča?

NA MARSIKAJ v življenju lahko gledamo bodisi pozitivno bodisi negativno, odvisno pač od našega stališča. Izraelcem je bila v pustinji čudežno priskrbljena mana. Morali bi se ozreti naokrog po pusti pokrajini in biti zelo hvaležni Jehovu, da jim je priskrbel hrano. S tem bi pokazali pozitivno stališče. Namesto tega so se raje spominjali, kako raznoliko hrano so imeli v Egiptu, ter se pritoževali, češ da je mana neokusna. Kako negativno stališče! (4. Mojzesova 11:4–6)

² Tudi danes lahko kristjanovo stališče podobno vpliva na to, ali bodo zanj reči videti svetle ali pa mračne. Brez pravilnega stališča bi kristjan kaj zlahka izgubil radost, to pa bi bilo nevarno, kajti kot je dejal Nehemija: ‚Radost GOSPODOVA je naša moč.‘ (Nehemija 8:10) Pozitivno, radostno stališče nam pomaga ostati močni, v občini pa pospešuje mir in enotnost. (Rimljanom 15:13; Filipljanom 1:25)

3. Kako je Jeremiju pravilno stališče pomagalo v težavnih časih?

³ Jeremija je kazal pozitivno stališče, čeprav je živel v težavnih časih. Celo takrat, ko je bil priča grozotam padca Jeruzalema leta 607 pr. n. š., je videl pozitivne reči. Jehova ne bo pozabil Izraela in narod bo preživel. Jeremija je v knjigi Žalostinke napisal: »Prevelika dobrotljivost GOSPODOVA je, da nismo docela pokončani, ker nima konca usmiljenje njegovo, novo je vsako jutro; preobila je zvestoba tvoja.« (Žalostinke 3:22, 23) Skozi vso zgodovino se  Božji služabniki v najtežjih razmerah trudijo ohranjati pozitivno, celo radostno stališče. (2. Korinčanom 7:4; 1. Tesaloničanom 1:6; Jakob 1:2)

4. Kakšno stališče je ohranjal Jezus in kako mu je to pomagalo?

⁴ Šeststo let po Jeremiju je Jezusu njegovo pozitivno stališče pomagalo zdržati. Takole beremo: »[Jezus] je za namenjeno mu veselje pretrpel križ [mučilni kol, NW], ne meneč se za sramoto, in je sedel na desnico Božjega prestola.« (Hebrejcem 12:2) Neglede na to, s kakšnim nasprotovanjem oziroma preganjanjem se je moral Jezus spoprijeti – celo s hudimi mukami na mučilnem kolu – je imel misli neprestano osredotočene na »namenjeno mu veselje«. To veselje je bila prednost, da je lahko opravičil Jehovovo suverenost in posvetil njegovo ime, kot tudi obet, da bo v prihodnosti poslušnemu človeštvu prinesel velike blagoslove.

Bodite pripravljeni čakati

5. V kateri značilni situaciji nam bo pripravljenost čakati pomagala ohraniti pravilen pogled na zadeve?

⁵ Če razvijamo umsko stališče, kakršno je imel Jezus, ne bomo ob Jehovovo radost, tudi če se ne bo vse zgodilo vedno na način in ob času, kot pričakujemo mi. Prerok Miha je dejal: »Jaz bom gledal na GOSPODA, čakal bom Boga rešenja svojega.« (Miha 7:7; Žalostinke 3:21, NW) Tudi mi lahko pokažemo, da smo pripravljeni čakati? Kako pa? Na mnogo načinov. Morda na primer menimo, da je neki odgovorni brat naredil napako in da mora biti nemudoma pokaran. Če smo pripravljeni čakati, bomo razmislili: ‚Ali je res naredil napako ali pa sem se zmotil jaz? Če jo je naredil, ali je mogoče, da Jehova dovoljuje, da stvari tečejo dalje zato, ker meni, da se bo posameznik poboljšal in tako ostri poboljševalni ukrepi ne bodo potrebni?‘

6. Kako človeku, ki se bojuje s kakim osebnim problemom, pomaga to, da je pripravljen čakati?

⁶ Kadar nas skrbi kak osebni problem ali se bojujemo s kako slabostjo, moramo morda biti pripravljeni čakati. Denimo, da smo Jehova prosili za pomoč, toda problem nas še vedno pesti. Kaj tedaj? Še naprej se moramo truditi delati vse, kar je v naši moči, da bi problem rešili, in nato verovati v Jezusove besede: »Prosite, in dalo se vam bo; iščite, in našli boste; trkajte, in odprlo se vam bo.« (Lukež 11:9) Vztrajno molite in čakajte na Jehova. Ob primernem času ter na svoj način bo uslišal vaše molitve. (1. Tesaloničanom 5:17)

7. Kako nam bo pripravljenost čakati pomagala, da bomo prav gledali na postopno razjasnjevanje razumevanja Biblije?

⁷ Z izpolnjevanjem biblijskih prerokb se naše razumevanje Svetega pisma razjasnjuje.  Kljub temu morda včasih menimo, da na kakšno razlago že predolgo čakamo. Ali smo, če razlage ne dobimo ob času, ko bi jo mi radi, pripravljeni čakati? Spomnite se, da se je Jehovu zdelo primerno ‚skrivnost Kristusovo‘ razodevati hkrati le po malem in to v razdobju kakih 4000 let. (Efežanom 3:3–6) Ali imamo potem kakšen razlog za to, da smo nepotrpežljivi? Ali dvomimo o tem, da je »zvesti in preudarni suženj« postavljen, da daje Jehovovemu ljudstvu »hrano ob pravem času«? (Matevž 24:45, NW) Zakaj bi se prikrajševali za božjo radost, ker vsega še ne razumemo povsem? Zapomnite si, Jehova je tisti, ki določa, kdaj in kako bo razodel svoje »skrivnosti«. (Amos 3:7)

8. Kako je Jehovova potrpežljivost koristila že mnogim?

⁸ Nekateri so morda malodušni, ker menijo, da kljub mnogim letom zveste službe morda ne bodo dočakali ‚velikega in prestrašnega GOSPODOVEGA dne‘. (Joel 2:30, 31) Toda vseeno so lahko spodbujeni, če gledajo na pozitivni vidik tega. Peter je svetoval: »Potrpežljivost Gospoda našega imejte za zveličanje.« (2. Petrov 3:15) Jehovova potrpežljivost omogoča, da še nadaljnji milijoni ljudi, ki so pravega srca, spoznajo resnico. Ali ni to čudovito? Poleg tega, dlje ko je Jehova potrpežljiv, več časa imamo, da ‚s strahom in s trepetom delamo za svoje odrešenje‘ (SSP). (Filipljanom 2:12; 2. Petrov 3:11, 12)

9. Kako nam bo pripravljenost čakati pomagala zdržati, če v Jehovovi službi ne moremo narediti toliko, kot bi hoteli?

⁹ Pripravljenost čakati nam pomaga, da nam nasprotovanje, bolezen, starost ali druge težave, ki nas ovirajo v kraljestveni službi, ne vzamejo poguma. Jehova od nas pričakuje, da mu služimo z vsem srcem. (Rimljanom 12:1) Vendar Božji Sin, ki čuti ‚usmiljenje do slabotnega in potrebnega‘, od nas ne zahteva več, kot lahko razumno damo, in tudi Jehova tega ne zahteva. (Psalm 72:13) Zato smo spodbujeni, da naredimo kar lahko ter potrpežljivo čakamo, da se razmere spremenijo, najsibo v tej stvarnosti ali v prihajajoči. Zapomnite si: »Bog ni krivičen, da bi pozabil delo vaše in ljubezen, ki ste jo pokazali do imena njegovega s tem, da ste služili svetim in še služite.« (Hebrejcem 6:10)

10. Kateri brezbožni osebnostni potezi se lahko človek ogne, če je pripravljen čakati? Pojasnite.

¹⁰ Če smo pripravljeni čakati, nam to tudi pomaga ogniti se prevzetnosti. Nekateri, ki so odpadli, niso bili pripravljeni čakati. Morda so menili, da so potrebne spremembe, bodisi pri razumevanju Biblije ali v zvezi z organizacijskimi zadevami. Vendar niso priznali, da Jehovov duh zvestega in preudarnega sužnja spodbudi, da naredi spremembe v od Jehova določenem času, ne pa takrat, ko se to morda nam zdi potrebno. In vsaka sprememba mora biti v skladu z Jehovovo voljo, ne pa z našimi osebnimi zamislimi. Odpadniki pustijo, da prevzetno stališče popači njihovo razmišljanje, in se tako spotaknejo. Toda če bi razvili Kristusovo umsko stališče, bi lahko ohranili radost in ostali med Jehovovim ljudstvom. (Filipljanom 2:5–8, NW)

11. Kako lahko koristno izrabimo čas, medtem ko čakamo, in po katerih zgledih naj bi se ravnali?

¹¹ Seveda pa naša pripravljenost čakati ne pomeni, da smo leni ali nedelavni. Imamo kaj delati. Na primer, zaposleni moramo biti z osebnim preučevanjem Biblije in se enako močno zanimati za duhovne reči, kot so se zanimali zvesti preroki  in celo angeli. Peter je glede takšnega zanimanja dejal: »To odrešitev so preiskovali in se vanjo poglabljali preroki [. . .]. In to so stvari, v katere želijo pogledati angeli.« (1. Petrov 1:10–12, SSP) Nujno pa ni samo osebno preučevanje, temveč tudi redno obiskovanje shodov in molitev. (Jakob 4:8) Tisti, ki kažejo, da se zavedajo svojih duhovnih potreb, s tem ko redno uživajo duhovno hrano in se družijo s sokristjani, dokazujejo, da so si privzgojili Kristusovo umsko stališče. (Matevž 5:3, NW)

Imejte stvaren pogled

12. a) Kakšno neodvisnost sta hotela imeti Adam in Eva? b) Kakšna je posledica tega, ker gre človeštvo po poti Adama in Eve?

¹² Ko je Bog ustvaril prvi človeški par, si je pridržal pravico določiti merila za to, kaj je prav in kaj narobe. (1. Mojzesova 2:16, 17) Adam in Eva sta hotela biti neodvisna od Božjega vodstva, posledica tega pa je svet, kakršnega danes vidimo okrog sebe. Apostol Pavel je dejal: »Po enem človeku [je] prišel greh na svet in po grehu smrt, in je tako na vse ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili.« (Rimljanom 5:12) Šest tisoč let človeške zgodovine, od Adama naprej, dokazuje resničnost Jeremijevih besed: »Vem, o GOSPOD, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (Jeremija 10:23) Priznanje, da so Jeremijeve besede resnične, ni znak malodušja. Priznati to je stvarno. To pojasnjuje vsa ta dolga stoletja, ko zaradi neodvisnega vladanja od Boga »človek vlada ljudem v njih nesrečo«. (Propovednik 8:9)

13. Kakšen stvaren pogled imajo Jehovove priče na to, kaj lahko ljudje dosežejo?

¹³ Jehovove priče se glede na razmere, v katerih je človeštvo, zavedajo, da obstajajo meje glede tega, kaj se da doseči v sedanji stvarnosti. Pozitivno stališče nam lahko pomaga ohraniti radost, toda ni rešitev za vse. V zgodnjih 1950-ih letih je neki ameriški duhovnik izdal uspešnico z naslovom Moč pozitivnega mišljenja. Knjiga je namigovala na to, da se da večino ovir premostiti, če se jih loti s pozitivnim stališčem. Pozitivno stališče je vsekakor občudovanja vredno. Toda izkušnje kažejo, da nas znanje, spretnosti, gmotna sredstva ter še mnogi drugi dejavniki omejujejo pri tem, kaj lahko kot posamezniki dosežemo. In na svetovni ravni so problemi enostavno preveliki, da bi jih ljudje uspešno rešili, pa naj razmišljajo še tako pozitivno!

14. Ali imajo Jehovove priče negativno stališče? Pojasnite.

¹⁴ Jehovove priče zaradi njihovega stvarnega pogleda na takšne zadeve včasih obtožujejo, češ da imajo negativno stališče. Vendar pa ti vneto govorijo ljudem o Edinem, ki lahko trajno izboljša človeške razmere. Tudi v tem posnemajo Kristusovo umsko stališče. (Rimljanom 15:2) In ljudem neutrudno pomagajo, da si pridobijo dober odnos z Bogom. Vedo, da bo dolgoročno s tem storjeno največ dobrega. (Matevž 28:19, 20; 1. Timoteju 4:16)

15. Kako delo Jehovovih prič izboljšuje posameznike?

¹⁵ Jehovove priče niso ravnodušni do družbenih problemov okrog njih, še posebej ne do skrunilnih nesvetopisemskih navad. Preden zainteresirani posameznik postane Jehovova priča, se spremeni in pogosto mora premagati razvade, ki Bogu ne ugajajo. (1. Korinčanom 6:9–11) Tako Jehovove priče dovzetnim ljudem pomagajo, da se osvobodijo pijančevanja, zasvojenosti z drogami, nemorale in zasvojenosti  z igranjem na srečo. Takšni spremenjeni posamezniki se naučijo odgovorno in pošteno skrbeti za svojo družino. (1. Timoteju 5:8) S takšno pomočjo posameznikom in družinam se manjšajo problemi v družbi – manj je zasvojenih z drogami, manj nasilja v družini in tako dalje. Jehovove priče s tem, ko so sami poslušni zakonu in ko drugim pomagajo spreminjati življenje na boljše, lajšajo breme ustanovam, ki se ukvarjajo z družbenimi problemi.

16. Zakaj se Jehovove priče ne zapletajo v posvetna reformistična gibanja?

¹⁶ Ali so torej Jehovove priče spremenili moralno ozračje sveta? No, v preteklem desetletju je število dejavnih Prič narastlo z malo manj kot 3,800.000 na skoraj 6,000.000. To je porast za kakih 2,200.000 ljudi, od katerih so mnogi, ko so postali kristjani, opustili grešne navade. Res jih je mnogo izboljšalo svoje življenje! Kljub temu je ta številka zelo majhna v primerjavi s tem, za koliko je v tem istem obdobju zrastlo število svetovnega prebivalstva, namreč za 875,000.000! Jehovovim pričam je to, da pomagajo dovzetnim posameznikom, vir radosti, čeprav se zavedajo, da bo le malo ljudi stopilo na pot življenja. (Matevž 7:13, 14) Priče se med tem, ko pričakujejo svetovne spremembe na boljše, ki jih lahko naredi samo Bog, ne zapletajo v posvetna reformistična gibanja, ki se pogosto začnejo z dobrimi nameni, toda končajo z razočaranjem in celo nasiljem. (2. Petrov 3:⁠13)

17. Kaj je Jezus naredil, da bi pomagal tistim okrog sebe, toda česa ni storil?

¹⁷ Jehovove priče s takim ravnanjem dokazujejo, da enako trdno zaupajo v Jehova, kot je zaupal Jezus, ko je bil na zemlji. Jezus je v prvem stoletju čudežno ozdravljal. (Lukež 6:17–19) Celo mrtve je obujal. (Lukež 7:11–15;  8:49–56) Vendar ni odstranil problema bolezni ali pa premagal sovražno smrt. Vedel je, da za to še ni napočil od Boga določeni čas. Jezus bi kot popoln človek verjetno lahko s svojimi vzvišenimi zmožnostmi veliko naredil za to, da bi rešil hude politične in družbene probleme. Videti je, da so nekateri njegovi sodobniki hoteli, da bi prevzel oblast ter ravnal tako, toda Jezus je to odklonil. Takole beremo: »Ko torej vidijo ljudje čudež, ki ga je Jezus storil, govore: Ta je res prorok, ki ima priti na svet. Jezus torej, ker spozna, da hočejo priti in ga siloma odvesti, da ga postavijo za kralja, se zopet umakne na goro, on sam.« (Janez 6:14, 15)

18. a) Kako je Jezus vedno pokazal, da je pripravljen čakati? b) Kako se je Jezusova dejavnost spremenila po letu 1914?

¹⁸ Ker je Jezus vedel, da še ni prišel čas, da bi prejel kraljevsko oblast ter bi vsepovsod ozdravil vse bolne, se ni hotel zaplesti v politiko ali opravljati zgolj družbeno delo. Tudi zatem, ko je bil povzdignjen v nesmrtno duhovno življenje v nebesih, je bil pripravljen čakati na Jehovov določeni čas, preden bi ukrepal. (Psalm 110:1; Dejanja 2:34, 35) Toda od leta 1914, ko je bil ustoličen kot kralj Božjega kraljestva, gre naprej »zmagovit in da zmaga«. (Razodetje 6:2; 12:10) Kako hvaležni smo, da se podrejamo njegovemu kraljevanju, medtem ko so drugi, ki trdijo, da so kristjani, odločeni ostati nepoučeni o biblijskih naukih glede Kraljestva!

Čakanje – vir razočaranja ali radosti?

19. Kdaj čakanje »dela srce bolno« in kdaj je vir radosti?

¹⁹ Salomon je vedel, da lahko čakanje privede do razočaranja. Napisal je: »Predolgo upanje [pričakovanje, ki se oddaljuje, SSP] dela srce bolno.« (Pregovori 13:12) Nedvomno lahko srce, če človek goji neutemeljena pričakovanja, zaradi razočaranja zboli. Če pa čakamo na srečne dogodke – morda poroko, rojstvo otroka ali na ponovno snidenje z ljudmi, ki jih imamo radi – nas lahko to že veliko prej, preden pride pričakovani dan, navda z radostjo. To radost si še okrepimo, če čas, ko čakamo, modro izrabimo in se pripravimo na prihajajoči dogodek.

20. a) Izpolnitev katerih osupljivih dogodkov z gotovostjo pričakujemo? b) Kako smo lahko radostni, medtem ko čakamo na izpolnitev Jehovovih namenov?

²⁰ Kadar smo povsem prepričani, da se bodo naša pričakovanja izpolnila – tudi če ne vemo, kdaj se bodo izpolnila – ni treba, da nam obdobje čakanja »dela srce bolno«. Božji zvesti častilci vedo, da je Kristusova tisočletna vlada blizu. Prepričani so, da bodo dočakali konec smrti in bolezni. Z željnim pričakovanjem radostno čakajo na čas, ko bodo pozdravili milijarde, ki bodo vstali od mrtvih, tudi svoje drage umrle. (Razodetje 20:1–3, 6; 21:3, 4) V današnjih dneh ekološke krize se spominjajo zanesljivih obetov, da bodo na zemlji dočakali raj. (Izaija 35:1, 2, 7) Kako modro je potem ta čas, ko čakamo, preudarno rabiti in biti »obilni vsekdar v delu Gospodovem«! (1. Korinčanom 15:58) Še naprej se okoriščajte duhovne hrane. Gradite vse tesnejši odnos z Jehovom. Poiščite še druge, ki jih srce spodbuja, da služijo Jehovu. Spodbujajte sovernike. Karseda izkoristite čas, ki ga Jehova še dopušča. Tako čakanje na Jehova ne bo nikoli naredilo vaše »srce bolno«. Ne, napolnilo vas bo z radostjo!

Ali lahko pojasnite?

• Kako je Jezus pokazal, da je pripravljen čakati?

• Kdaj vse morajo biti kristjani pripravljeni čakati?

• Zakaj so Jehovove priče pripravljeni čakati na Jehova?

• Kako lahko čakanje na Jehova postane vir radosti?

[Vprašanja]

[Slike na strani 12]

Jezus je zdržal za namenjeno mu veselje

[Slika na strani 13]

Radost lahko ohranjamo celo po mnogih letih službe

[Slike na strani 15]

Milijoni so s tem, ko so postali Jehovove priče, izboljšali svoje življenje