»Ura je prišla«
»Ura je prišla«
»Prišla [je] njegova ura, da prejde s tega sveta k Očetu.« (JANEZ 13:1)
1. Kakšna ugibanja krožijo po Jeruzalemu, ko se bliža pasha 33. leta n. š., in zakaj?
JEZUS je ob krstu 29. leta n. š. stopil na pot, ki ga je pozneje pripeljala do ‚ure‘ njegove smrti, vstajenja in oslavitve. Sedaj je pomlad, leto 33 n. š. Odkar je sinedrij, judovsko višje sodišče, odločilo, da bodo umorili Jezusa, je minilo samo nekaj tednov. Ko je Jezus, verjetno od njemu naklonjenega člana sinedrija Nikodema, izvedel, kaj nameravajo, je iz Jeruzalema odšel na podeželje, čez reko Jordan. Ker se bliža praznik pashe, mnogi s podeželja odhajajo v Jeruzalem, v mestu pa krožijo ugibanja o Jezusu. »Kaj se vam zdi?« se med seboj vprašujejo. »Gotovo ne pride na praznik?« Napetost stopnjujejo še višji duhovniki in farizeji, ki ukažejo, naj jim vsak, ki bi videl Jezusa, to naznani. (Janez 11:47–57)
2. Kateremu Marijinemu dejanju učenci oporekajo in kaj Jezusov odgovor njej v bran nakazuje glede tega, ali se je zavedal ‚ure‘?
2 Osmega nisana, šest dni pred pasho, je Jezus spet blizu Jeruzalema. Prispe v Betanijo, domači kraj dragih prijateljev Marte, Marije in Lazarja, tri kilometre stran od Jeruzalema. Je petek zvečer in tu preživi soboto. Naslednji večer učenci nasprotujejo Mariji, ko med streženjem Jezusu uporabi dragoceno dišavno olje. Jezus odgovori: »Pusti jo; za dan pogreba mojega je to prihranila. Kajti uboge imate vsekdar pri sebi, a mene nimate vsekdar.« (Janez 12:1–8; Matevž 26:6–13) Jezus ve, da »je prišla njegova ura, da prejde s tega sveta k Očetu«. (Janez 13:1) Čez pet dni bo ‚dal življenje svoje v odkupnino za mnoge‘. (Marko 10:45) Zato na vse, kar stori in uči, vpliva njegov čut nujnosti. Kako čudovit zgled je to za nas, ki željno pričakujemo konec te stvarnosti! Poglejmo, kaj se zgodi Jezusu že naslednji dan.
Dan Jezusovega zmagoslavnega prihoda
3. a) Kako pride Jezus v Jeruzalem v nedeljo, 9. nisana, in kako se večina ljudi, zbranih okoli njega, odzove? b) Kako Jezus odgovori farizejem, ki se pritožujejo zaradi ljudstva?
3 V nedeljo, 9. nisana, Jezus zmagoslavno prispe v Jeruzalem. Ko prijaha v mesto na osličjem žrebetu in tako izpolni besede iz Zaharija 9:9, večina ljudi, zbranih okoli njega, po cesti pogrinja svoja vrhnja oblačila, drugi pa sekajo drevesne veje in jih razprostirajo po tleh. »Blagoslovljen kralj, ki prihaja v imenu Gospodovem!« kličejo. Nekateri farizeji med ljudstvom hočejo, da bi Jezus učence pokaral. Vendar jim odgovori: »Pravim vam, če ti umolknejo, vpilo bo kamenje.« (Lukež 19:38–40; Matevž 21:6–9)
4. Zakaj so ljudje v Jeruzalemu vznemirjeni, ko pride v mesto Jezus?
4 Mnogi izmed ljudstva so le nekaj tednov predtem videli, kako je Jezus obudil Lazarja. Sedaj o tem čudežu pripovedujejo drugim. Zato je ob njegovem prihodu v Jeruzalem vznemirjeno vse mesto. »Kdo je ta?« vprašujejo. Ljudstvo pa odgovarja: »Ta je prorok Jezus iz Nazareta v Galileji.« Ko farizeji vidijo, kaj se dogaja, tarnajo: »Ves svet leti za njim.« (Matevž 21:10, 11; Janez 12:17–19)
5. Kaj se zgodi, ko Jezus prispe v tempelj?
5 Veliki učitelj Jezus gre poučevat v tempelj, kar je bila njegova navada vedno, kadar je obiskal Jeruzalem. Tam pristopijo k njemu slepi in hromi in on jih ozdravi. Ko to vidijo višji duhovniki in pismarji ter slišijo, kako dečki v templju kličejo »Hosana sinu Davidovemu!«, se razjezijo. »Slišiš li, kaj ti pravijo?« ugovarjajo. »Seveda,« odgovori Jezus. »Ali niste nikoli brali: ‚Iz ust nedoraslih in dojencev si pripravil sebi hvalo?‘« Še naprej poučuje in si medtem temeljito ogleda dogajanje v templju. (Matevž 21:15, 16; Marko 11:11)
6. Kako Jezus sedaj ravna drugače kakor v preteklosti in zakaj?
6 Kako drugače ravna Jezus sedaj kakor pred šestimi meseci! Takrat je prišel v Jeruzalem na šotorski praznik »ne očitno, temuč kakor skrivaj«. (Janez 7:10) Poleg tega je vedno poskrbel, da je zanesljivo ušel, ko je bilo njegovo življenje v nevarnosti. Zdaj pa odkrito vstopi v mesto, v katerem so izdali ukaz, naj ga primejo! Prav tako ni bila njegova navada razglašati, da je Mesija. (Izaija 42:2; Marko 1:40–44) Ni hotel, da bi se o njem hrupno govorilo ali ustno prenašalo izkrivljena poročila. Sedaj množice odkrito pravijo, da je on Kralj in Rešitelj, Mesija, on pa zavrne zahtevo verskih voditeljev, naj jih utiša! Zakaj ravna tako drugače? Ker je, kot je naznanil že naslednji dan, ‚prišla ura, da se oslavi Sin človekov‘. (Janez 12:23)
Neustrašno ukrepanje, nato pa pouk, ki rešuje življenje
7., 8. Kako ravna Jezus 10. nisana leta 33 n. š., kar spominja na to, kar je storil v templju ob pashi leta 30 n. š.?
7 Ko v ponedeljek, 10. nisana, Jezus stopi v tempelj, ukrepa v zvezi s tem, kar je videl prejšnji popoldan. »Začne izganjati tiste, ki so v templju prodajali in kupovali, in prevrne mize menjalcem in stole prodajalcem golobov in ne pusti, da bi kdo nesel posodo skozi tempelj.« Prestopnike obtoži z besedami: »Mar ni pisano: ‚Dom moj naj se imenuje dom molitve vsem narodom‘? A vi ste naredili iz njega razbojniško jamo.« (Marko 11:15–17)
8 Jezusovo ravnanje spominja na to, kar je storil že ob obisku templja pred tremi leti, na pasho leta 30 n. š. Toda tokrat jih ožigosa ostreje. Trgovce v templju imenuje ‚razbojnike‘. (Lukež 19:45, 46; Janez 2:13–16) Takšni so zato, ker preveč zaračunavajo ljudem, ki morajo kupiti živali za žrtvovanje. Ko višji duhovniki, pismarji in vodilni izmed ljudstva slišijo, kaj počne Jezus, spet razmišljajo, kako bi ga umorili. Vendar ne vedo, kako bi se ga znebili, saj se vsi ljudje čudijo njegovemu poučevanju in se ga zaradi želje, da bi ga poslušali, oklepajo. (Marko 11:18; Lukež 19:47, 48)
9. O čem uči Jezus in k čemu povabi ljudi, ki so ga poslušali v templju?
9 Jezus med nadaljnjim poučevanjem v templju objavi: »Prišla je ura, da bi bil oslavljen Sin človekov.« Da, Jezus ve, da ima pred seboj le še nekaj dni človeškega življenja. Pove, da mora pšenično zrno umreti, da bi obrodilo sad, podobno kot bo sam umrl in postal sredstvo, po katerem bodo drugi dobili večno življenje, nato pa povabi svoje poslušalce z besedami: »Ako mi hoče kdo služiti, naj gre za menoj; in kjer sem jaz, tam bo tudi služabnik moj; in če kdo meni služi, njega počasti Oče.« (Janez 12:23–26)
10. Kaj meni Jezus o tem, da bo moral kmalu v hudih bolečinah umreti?
10 Jezus zatem ob pomisli na to, da bo že čez nekaj dni moral v hudih bolečinah umreti, nadaljuje: »Sedaj je duša moja žalostna, in kaj hočem reči? Oče, reši me iz te ure!« Vendar je to, kar ga čaka, neogibno. »Toda,« pravi, »prav zato sem prišel v to uro.« Jezus se torej v resnici strinja z vsemi Božjimi pripravami. Odločen je pustiti, da vsa njegova dejanja do žrtvene smrti vodi Božja volja. (Janez 12:27) Kakšen zgled nam je dal, zgled popolnega podrejanja Božji volji!
11. O čem Jezus pouči množico, ki je pravkar slišala glas iz nebes?
11 Jezusa močno skrbi, kako bo njegova smrt vplivala na Očetov sloves, zato moli: »Oče, oslavi ime svoje!« Na presenečenje množice, ki se je zbrala v templju, se zasliši glas iz nebes, ki objavi: »Oslavil sem ga, in zopet ga oslavim.« Veliki učitelj izrabi to priložnost in množici pove, zakaj so zaslišali ta glas, kakšni bodo rezultati njegove smrti in zakaj naj bi verovali. (Janez 12:28–36) Ta zadnja dneva sta bila za Jezusa nedvomno zelo dejavna. Toda pred njim je še veliki dan.
Dan javnih obtožb
12. Kako skušajo verski voditelji Jezusa ujeti v zanko v torek, 11. nisana, in s kakšnim izidom?
12 V torek, 11. nisana, gre Jezus ponovno poučevat v tempelj. Navzoči so ljudje, ki ga sovražijo. Višji duhovniki in starešine ljudstva ga v zvezi s tem, kar je storil prejšnji dan, vprašajo: »S kakšno oblastjo delaš to? in kdo ti je dal to oblast?« Veliki učitelj jih z odgovorom zmede in pove tri žive ponazoritve (dve o vinogradu in eno o svatbi), s katerimi odkrije hudobnost svojih nasprotnikov. Verski voditelji se zaradi tega, kar slišijo, razjezijo in ga hočejo zgrabiti. Vendar se bojijo množice, ki ima Jezusa za preroka. Zato ga želijo zvijačno navesti, da bi rekel nekaj, zaradi česar bi ga lahko prijeli. Toda ob Jezusovih odgovorih umolknejo. (Matevž 21:23–22:46)
13. Kaj Jezus svetuje svojim poslušalcem glede pismarjev in farizejev?
13 Pismarji in farizeji trdijo, da učijo Božjo postavo, zato sedaj Jezus poslušalce opomni: »Vse torej, karkoli vam reko, izpolnjujte in delajte; po njih delih pa ne delajte, ker govoré, pa ne delajo.« (Matevž 23:1–3) Kako močna javna obtožba je to! Vendar Jezus še ni končal z njimi. To je zadnji dan, ko je v templju, zato jih v mnogočem neustrašno razkrinka in njegova razkritja se vrstijo kakor bobneče grmenje.
14., 15. Česa Jezus ostro obtoži pismarje in farizeje?
14 »Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci!« objavi Jezus šestkrat. Pojasni, da so takšni, ker zapirajo nebeško kraljestvo pred ljudmi, tistim pa, ki hočejo priti vanj, ne pustijo, da bi šli. Ti hinavci prehodijo morje in zemljo, da spreobrnejo enega, samo za to, da si na koncu zasluži večno uničenje. Veliko pozornost posvečajo plačevanju desetine, zanemarjajo pa, »kar je v postavi pomembnejše: pravičnost, usmiljenje in zvestobo« (SSP). Za zunanjim videzom pobožnosti skrivajo notranjo pokvarjenost in gnilobo, dejansko čistijo »kozarec in skledo odzunaj, znotraj pa sta polna ropa in nezmernosti«. In čeprav so »sinovi teh, ki so morili proroke«, so za to, da bi opozorili na svojo dobrodelnost, pripravljeni graditi prerokom grobnice in jih krasiti. (Matevž 23:13–15, 23–31)
15 Jezus obsodi pomanjkanje duhovnih vrednot pri svojih nasprotnikih z besedami: »Gorje vam, slepi vodniki.« Moralno so slepi, saj bolj cenijo tempeljsko zlato kot duhovno vrednost, ki jo ima to mesto čaščenja. V nadaljevanju pa Jezus izreče najmočnejšo obtožbo: »Kače, gadja zalega! kako boste ubežali sodbi pekla?« Da, pove jim, da bodo zaradi hudobnega ravnanja za večno uničeni. (Matevž 23:16–22, 33) Tudi mi pogumno razglašajmo kraljestveno sporočilo, tudi ko to zajema razkrinkanje krive vere.
16. Katero pomembno prerokbo pove Jezus svojim učencem, ko sedi na Oljski gori?
16 Jezus sedaj odide iz templja. Popoldansko sonce že pojema, ko se z apostoli povzpne na Oljsko goro. In ko tam sedi, pove prerokbo o uničenju templja ter o znamenju njegove navzočnosti in sklenitve stvarnosti. Te preroške besede so pomembne tudi za naš čas. Tisti večer Jezus učencem še pove: »Veste, da bo čez dva dni Velika noč, in Sin človekov bo izdan, da ga križajo.« (Matevž 24:1–14; 26:1, 2)
Jezus ‚ljubi svoje do konca‘
17. a) O čem Jezus pouči dvanajstere med pasho 14. nisana? b) Kakšno spominsko slovesnost uvede Jezus potem, ko odslovi Juda Iškariota?
17 Naslednja dva dni, 12. in 13. nisana, se Jezus ne prikaže javno v templju. Verski voditelji namreč razmišljajo, kako bi ga ubili, Jezus pa ne želi, da bi kar koli zmotilo njegovo praznovanje pashe z apostoli. V četrtek ob sončnem zahodu se prične 14. nisan, zadnji dan njegovega človeškega življenja na zemlji. Ta večer se Jezus in apostoli zberejo v hiši v Jeruzalemu, kjer so jim že vse pripravili za pasho. Med skupnim praznovanjem dvanajsterim umije noge in jih tako čudovito pouči o ponižnosti. Potem, ko odslovi Juda Iškariota, ki je privolil, da bo izdal svojega Gospodarja za 30 srebrnikov (po mojzesovski postavi cena navadnega sužnja), Jezus uvede slovesnost v spomin na njegovo smrt. (2. Mojzesova 21:32; Matevž 26:14, 15, 26–29; Janez 13:2–30)
18. O čem še Jezus ljubeče pouči enajst zvestih apostolov in kako jih pripravi na svoj skorajšnji odhod?
18 Po slovesni uvedbi spominske slovesnosti se apostoli silovito sporečejo, kdo med njimi je največji. Jezus jih za to ne pokara, temveč jih potrpežljivo pouči, kako pomembno je drugim streči. Iz cenjenja, da so vztrajali z njim v preizkušnjah, sklene z njimi osebno zavezo za kraljestvo. (Lukež 22:24–30) Poleg tega jim zapove, naj se med seboj ljubijo, kakor jih je ljubil on. (Janez 13:34) Ko se še zadrži v sobi, jih ljubeče pripravi na to, da bo kmalu odšel. Zagotovi jim svoje prijateljstvo, spodbudi jih, naj verujejo, in jim obljubi pomoč svetega duha. (Janez 14:1–17; 15:15) In preden odidejo iz hiše, svojega očeta še prosi: »Ura je prišla; oslavi Sina svojega, da tudi Sin tvoj tebe oslavi.« Jezus je resnično pripravil apostole na svoj odhod ter je nedvomno ‚ljubil svoje do konca‘. (Janez 13:1; 17:1)
19. Zakaj Jezus v Getsemanskem vrtu trpi?
19 Morda je že krepko čez polnoč, ko Jezus z enajstimi zvestimi apostoli prispe v Getsemanski vrt. Z apostoli je bil že večkrat tu. (Janez 18:1, 2) Čez nekaj ur bo umrl kakor prezira vreden zločinec. Zaradi vnaprejšnjega pričakovanja tega, kakor tudi zaradi tega, kako bi to lahko osramotilo njegovega Očeta, postane bolečina v njem tako huda, da se mu pot med molitvijo spremeni v kaplje krvi, ki padajo na zemljo. (Lukež 22:41–44) »Ura je prišla,« reče Jezus apostolom. »Glejte, izdajalec moj se je približal.« Ko še govori, se mu približa Juda Iškariot z veliko skupino ljudi, ki nosijo bakle, svetilke in orožje. Prišli so prijet Jezusa. On se ne upira. »Kako,« pojasni, »bi se pa izpolnila pisma, ki pričajo, da mora tako biti?« (Marko 14:41–43; Matevž 26:48–54)
Sin človekov je oslavljen!
20. a) Kakšne krutosti doživi Jezus potem, ko ga primejo? b) Zakaj Jezus le nekaj trenutkov pred smrtjo zakliče »Dopolnjeno je«?
20 Potem ko Jezusa primejo, ga lažne priče obtožijo, pristranski sodniki obsodijo, Poncij Pilat nad njim izreče kazen, duhovniki in drhal ga zasramujejo, vojaki pa se mu rogajo in ga mučijo. (Marko 14:53–65; 15:1, 15; Janez 19:1–3) V petek opoldan je Jezus že pribit na mučilni kol in trpi hude bolečine, ko mu teža telesa trga prebodnine na rokah in nogah. (Janez 19:17, 18) Ob približno tretji uri popoldan zakliče: »Dopolnjeno je!« Da, Jezus je dopolnil vse, za kar je prišel na zemljo. Bogu izroči svoj duh, skloni glavo in umre. (Janez 19:28, 30; Matevž 27:45, 46; Lukež 23:46) Tretji dan po tem Jehova obudi svojega Sina. (Marko 16:1–6) Štirideset dni po vstajenju se Jezus dvigne v nebesa in je oslavljen. (Janez 17:5; Dejanja 1:3, 9–12; Filipljanom 2:8–11)
21. Kako lahko posnemamo Jezusa?
21 Kako lahko ‚hodimo po [Jezusovih] sledovih‘? (1. Petrov 2:21) Kakor on si tudi mi močno prizadevajmo oznanjevati Kraljestvo in pridobivati učence ter neustrašno in pogumno govorimo o Božji besedi. (Matevž 24:14; 28:19, 20; Dejanja 4:29–31; Filipljanom 1:14) Nikoli ne izgubimo izpred oči, kje smo v toku časa, niti se ne nehajmo spodbujati med seboj k ljubezni in dobrim delom. (Marko 13:28–33; Hebrejcem 10:24, 25) Dovolimo, da vse naše ravnanje usmerja volja Boga Jehova in zavest, da živimo v ‚času konca‘. (Daniel 12:4)
Kako bi odgovorili?
• Kako je na Jezusovo zadnjo strežbo v jeruzalemskem templju vplivala zavest, da je njegova smrt blizu?
• Kaj kaže, da je Jezus ‚ljubil svoje do konca‘?
• Kaj o Jezusu povedo dogodki zadnjih nekaj ur njegovega življenja?
• Kako lahko pri strežbi posnemamo Kristusa Jezusa?
[Vprašanja]
[Slika na strani 18]
Jezus »jih je ljubil do konca«