Branje Biblije – koristno in prijetno

‚Premišljaj [Beri, NW] jo dan in noč‘. (JOZUE 1:8)

1. Katere so koristi branja na splošno, še posebej pa branja Biblije?

BRATI nekaj vrednega je koristno. Francoski politični filozof Montesquieu (Charles-Louis de Secondat) je pisal: »Odkar pomnim je preučevanje vsestransko zdravilo za moje življenjske pritiske. Nikoli me ni zadelo nobeno gorje, ki ga ne bi pregnal z uro branja.« Najbolj pa to velja za branje Biblije. Navdihnjeni psalmist je dejal: »Postava GOSPODOVA je popolna, oživlja dušo; pričevanje GOSPODOVO zanesljivo, modrost daje nevednemu; zapovedi GOSPODOVE so prave, razveseljujejo srce.« (Psalm 19:7, 8)

2. Zakaj je Jehova v stoletjih ohranil Biblijo in kaj pričakuje, da bo z njo delalo njegovo ljudstvo?

² V stoletjih, ko so verski in svetni sovražniki Biblije tej knjigi nasprotovali, jo je obvaroval njen Avtor, Bog Jehova. On hoče, da »se rešijo vsi ljudje in pridejo do spoznanja resnice«, zato je poskrbel, da je njegova Beseda dostopna vsemu človeštvu. (1. Timoteju 2:4) Menijo, da je mogoče približno 80 odstotkov svetovnega prebivalstva doseči s 100 jeziki. Besedilo celotne Biblije je dostopno v 370 jezikih, v delih pa se ga lahko bere še v 1860 jezikih in narečjih. Jehova želi, da bi njegovo ljudstvo bralo njegovo Besedo. Zato blagoslavlja svoje služabnike, ki njegovi Besedi posvečajo pozornost, tako da jo berejo vsak dan. (Psalm 1:1, 2)

Od nadzornikov se zahteva, da berejo Biblijo

3., 4. Kaj je Jehova zahteval od izraelskih kraljev in kateri razlogi za to zahtevo veljajo tudi za današnje krščanske starešine?

³ Jehova je že vnaprej vedel, da bo izraelski narod imel človeškega kralja, in rekel: »Ko zasede prestol svojega kraljestva, naj si zapiše v knjigo prepis tega zakona, ki ga hranijo duhovniki leviti, in ima naj jo pri sebi ter jo bere vse dni svojega življenja, da se nauči bati se GOSPODA, svojega Boga, hraniti vse besede tega zakona in te postave, da bi jih izpolnjeval; da se ne povzdigne njegovo srce nad brate svoje ter da se ne gane od zapovedi ne na desno, ne na levo.« (5. Mojzesova 17:18–20)

⁴ Ne spreglejmo razlogov, zaradi katerih je Jehova zahteval, naj vsak bodoči izraelski kralj bere knjigo Božjega zakona dnevno: 1. »da se nauči bati se GOSPODA, svojega Boga, hraniti vse besede tega zakona in te postave, da bi jih izpolnjeval«, 2. »da se ne povzdigne njegovo srce nad brate svoje« in 3. »da se ne gane od zapovedi ne na desno, ne na levo«. Ali ne velja tudi za današnje krščanske nadzornike, da se jim je treba bati Jehova, ubogati njegove zakone, se ne poviševati nad svojimi brati ter paziti, da ne bi skrenili od Jehovovih zapovedi? Vsakodnevno branje Biblije zanje gotovo ni nič manj pomembno, kot je bilo za izraelske kralje.

5. Kaj je glede branja Biblije Vodstveni organ nedavno pisal članom podružničnih odborov in zakaj bi bilo prav, da bi se vsi krščanski starešine ravnali po tem nasvetu?

 ⁵ Današnji krščanski starešine imajo zelo natrpan urnik, zato jim je dnevno branje Biblije izziv. Na primer člani Vodstvenega organa Jehovovih prič in podružničnih odborov po svetu so vsi zelo zaposleni moški. Vendar je bilo nedavno v pismu Vodstvenega organa vsem podružničnim odborom poudarjeno, da je treba Biblijo brati vsak dan in imeti dobre preučevalne navade. Kot je bilo v pismu poudarjeno, se nam bo s tem okrepila ljubezen do Jehova in resnice, obenem pa bomo »laže ohranili vero, veselje in vztrajnost vse do slavnega konca«. Vsi starešine v občinah Jehovovih prič čutijo enako potrebo. Dnevno branje Svetega pisma jim bo pomagalo, da bodo ‚uspešno [modro, NW] ravnali‘. (Jozue 1:7, 8) Še zlasti njim je branje Biblije »koristno za pouk, za prepričanje, za poboljšanje, za vzgojo v pravičnosti«. (2. Timoteju 3:⁠16)

Nujno za mlajše in starejše

6. Zakaj je Jozue pred zbranimi izraelskimi rodovi in tujci naglas bral vse besede Jehovove postave?

⁶ Nekdaj ni bilo mogoče imeti posameznih izvodov Svetega pisma za osebno rabo, zato so brali Biblijo pred zbrano množico. Jozue je potem, ko mu je Jehova naklonil zmago nad mestom Aj, zbral izraelske rodove pred gorama Ebal in Garizim. Poročilo se nadaljuje: »[Naglas, NW] je čital vse besede postave, blagoslov in prokletje, vse, kakor je pisano v knjigi postave. Ni bilo besede iz tega, kar je zapovedal Mojzes, ki je ne bi bil omenil Jozue pred vsem zborom Izraelovim in pred ženami in otročiči in tujci, ki so bivali med njimi.« (Jozue 8:34, 35) Mlajši in starejši, domačini in tujci so si morali tako rekoč vtisniti v srce in um, kakšno ravnanje bo Jehova blagoslovil, kakšnega pa ne bo odobraval. Glede tega nam bo redno branje Biblije nedvomno pomagalo.

7., 8. a) Kdo je danes podoben ‚tujcem‘ in zakaj morajo vsak dan brati Biblijo? b) Kako lahko »otročiči« izmed Jehovovega ljudstva posnemajo Jezusov zgled?

⁷ Danes so milijoni Jehovovih služabnikov v duhovnem pomenu kakor ti »tujci«. Nekoč so živeli po svetnih merilih, vendar so svoje življenje spremenili. (Efežanom 4:22–24; Kološanom 3:7, 8) Nenehno se morajo spominjati Jehovovih meril glede tega, kaj je dobro in kaj slabo. (Amos 5:14, 15) Pri tem jim pomaga dnevno branje Božje Besede. (Hebrejcem 4:12; Jakob 1:25)

⁸ Med Jehovovim ljudstvom je tudi mnogo ‚otročičev‘, ki jih starši resda učijo o Jehovovih merilih, vendar se morajo še sami prepričati o pravilnosti Božje volje. (Rimljanom 12:1, 2) Kako lahko to storijo? V Izraelu je bilo duhovnikom in starešinam naročeno: »Beri ta zakon vpričo vsega Izraela, da vsi slišijo. Zberi ljudstvo, može in žene in otročiče in tujce, ki so v tvojih mestih, da bi čuli in da bi se učili bati se GOSPODA, Boga vašega, in paziti, da izpolnjujejo vse besede tega zakona; da bi slišali tudi njih otroci, ki še ne umejo tega, in se učili bati se GOSPODA, vašega  Boga.« (5. Mojzesova 31:11–13) Jezus, ki je živel pod postavo, je pri rosnih 12 letih pokazal, da si zelo želi razumeti Očetove zakone. (Lukež 2:41–49) Pozneje je bila njegova navada, da je obiskoval sinagogo ter poslušal branje Svetega pisma in sodeloval pri njem. (Lukež 4:16; Dejanja 15:21) Današnji mladi bodo ravnali dobro, če bodo posnemali Jezusov zgled, tako da bodo dnevno brali Božjo Besedo in redno prihajali na shode, kjer se Biblijo bere in preučuje.

Branje Biblije ima prednost

9. a) Zakaj bi morali biti izbirčni glede tega, kaj beremo? b) Kaj je ustanovni urednik te revije rekel glede biblijskoučnih pripomočkov?

⁹ Modri kralj Salomon je zapisal: »Daj se posvariti: sestavljanje mnogih knjig nima konca, in mnogo učenja utruja telo.« (Propovednik 12:12) Morda bi kdo pristavil, da branje mnogih knjig, ki izidejo danes, ni le utrudljivo za telo, temveč odkrito povedano tudi nevarno za um. Zato je pomembno, da smo izbirčni. Poleg naših biblijskoučnih publikacij bi morali brati tudi Biblijo samo. Ustanovni urednik te revije je bralcem pisal: »Nikoli ne pozabimo, da je naše merilo Biblija in da ne glede na to, koliko so morda naši pripomočki od Boga dani, so samo ‚pripomočki‘, in ne nadomestilo za Biblijo.« * Zato bi poleg tega, da beremo na Bibliji temelječe publikacije, morali brati tudi Biblijo samo.

10. Kako »zvesti in preudarni suženj« poudarja pomembnost branja Biblije?

¹⁰ »Zvesti in preudarni suženj« se zaveda, kako zelo je to potrebno, zato že več let uvršča branje Biblije v program Teokratične strežbene šole v vsaki občini. (Matevž 24:45, NW) Po zdajšnjem programu branja Biblije jo célo preberemo v približno sedmih  letih. Ta razpored je koristen za vse, zlasti pa za nove, ki Biblije niso še nikoli prebrali v celoti. Od tistih, ki pridejo v Watchtowerjevo biblijsko šolo Gilead za misijonarje in v Strežnospopolnjevalno šolo, pa tudi od novih članov betelske družine, se pričakuje, da jo célo preberejo v enem letu. Toda da bi se kot posameznik ali družina držali izbranega razporeda, pa naj bo ta kakršen koli, je treba dati branju Biblije prednost.

Kaj odkrivajo vaše bralne navade?

11. Kako in zakaj bi se morali vsak dan hraniti z Jehovovimi besedami?

¹¹ Če se vam je težko držati svojega razporeda branja Biblije, bi se mogoče bilo primerno vprašati: ‚Kako morda na moje branje Jehovove Besede vpliva moja navada branja ali pa gledanja televizije?‘ Spomnite se, da je Mojzes zapisal, Jezus pa ponovil, da »ne bo živel človek ob samem kruhu, temuč od vsake besede, ki izhaja iz ust Božjih«. (Matevž 4:4; 5. Mojzesova 8:3) Prav kakor moramo vsak dan v življenju jesti kruh ali kaj temu ustreznega, da bi ohranjali naše fizično telo, tako moramo tudi dnevno vsrkavati Jehovove misli, da bi ohranjali svojo duhovnost. Do Božjih misli lahko imamo vsak dan dostop z branjem Svetega pisma.

12., 13. a) S čim je apostol Peter ponazoril, kako naj bi hrepeneli po Božji Besedi? b) Kako Pavel ponazoritev v zvezi z mlekom uporabi drugače od Petra?

¹² Če Biblijo cenimo »ne kot besedo človeško, ampak, kakor je resnično, kot besedo Božjo«, bomo po njej hrepeneli kakor dojenček po materinem mleku. (1. Tesaloničanom 2:13) To primerjavo je uporabil apostol Peter, ko je zapisal: »Hrepenite kakor novorojena deteta po nepokvarjenem mleku iz besede Božje, da po njem rastete v zveličanje, če ste res okusili, da je Gospod dobrotljiv.« (1. Petrov 2:2, 3) Če smo v resnici sami okusili, da »je Gospod dobrotljiv«, bomo razvili hrepenenje po branju Biblije.

¹³ Omenimo naj, da je Peter v tem odlomku primerjavo z mlekom uporabil drugače kakor apostol Pavel. Pri novorojenčku mleko zadovolji vse njegove potrebe po hrani. Petrova ponazoritev kaže, da Božja Beseda vsebuje vse potrebno, da bi ‚rastli v zveličanje‘. Pavel pa z mlekom ponazarja slabe hranitvene navade nekaterih, ki trdijo, da so duhovno odrasli. V pismu hebrejskim kristjanom je pisal: »Po času bi morali biti že učitelji, pa je treba, da vas kdo zopet uči, katere so začetne prvine izrekov Božjih, in postali ste mleka potrebni in ne močne hrane. Kajti vsak, kdor dobiva mleka, je nevešč besedi pravičnosti, ker je dete. Popolnim pa se daje močna hrana, namreč njim, ki imajo po izkušnji vajene čute [ki si z rabo šolajo svojo zmožnost zaznavanja, NW], da razločujejo dobro in hudo.« (Hebrejcem 5:12–14) S pozornim branjem Biblije lahko veliko prispevamo k temu, da razvijamo svojo zmožnost zaznavanja in spodbujamo svoj tek do duhovnih reči.

Kako brati Biblijo

14., 15. a) Kakšno prednost nam ponuja Avtor Biblije? b) Kako nam lahko koristi Božja modrost? (Navedite primere.)

¹⁴ Branje Biblije najbolj koristi, kadar ne pričnemo kar brati, temveč prej molimo. Molitev je posebna prednost. Je kakor da bi začeli skrbno prebirati knjigo, ki govori o kaki globoki temi, tako da pokličete njenega avtorja in ga prosite, naj vam to, kar boste brali, pomaga razumeti. Kako izredno vam lahko to koristi! Avtor Biblije, Jehova, vam ponuja to prednost. Eden od članov vodstvenega organa v prvem stoletju je svojim bratom pisal: »Če pa ima kdo izmed vas premalo modrosti, naj je prosi Boga, ki vsem daje obilo in nikomur ne oponaša; in dala se mu  bo. Prosi pa naj v veri in nič ne dvomi.« (Jakob 1:5, 6) Današnji Vodstveni organ nas nenehno opozarja, naj beremo Biblijo ob molitvi.

¹⁵ Modrost je praktična uporaba znanja. Preden torej odprete Biblijo, prosite Jehova, naj vam pomaga videti, katere točke iz prebranega bi morali praktično uporabiti v svojem življenju. Združite novonaučeno s prejšnjim znanjem. Povežite to z ‚vzorom zdravih besed‘, ki ga že poznate. (2. Timoteju 1:13) Premišljujte o dogodkih v življenju nekdanjih Jehovovih služabnikov in se vprašajte, kako bi vi ravnali v podobnih okoliščinah. (1. Mojzesova 39:7–9; Daniel 3:3–6, 16–18; Dejanja 4:18–20)

16. Z upoštevanjem katerih praktičnih navodil nam branje Biblije lahko še bolj koristi in postane še uporabnejše?

¹⁶ Ne berite le za to, da preberete določeno gradivo. Vzemite si čas. O prebranem razmišljajte. Kadar neka misel pritegne vašo pozornost, poiščite navzkrižne navedenke, če so v vaši Bibliji. Če vam misel še ni jasna, si jo zapišite, da jo boste pozneje še bolj raziskali. Med branjem si označujte odlomke, ki si jih še posebej hočete zapomniti, ali jih nekam prepišite. Poleg tega lahko na rob pripišete svoje opombe in navzkrižne navedenke. V stavkih, za katere menite, da jih boste morda kdaj potrebovali pri oznanjevanju in poučevanju, bodite pozorni na glavno besedo in jo poiščite v Watchtowerjevem kazalu publikacij. *

Naj vam bo branje Biblije v veselje

17. Zakaj naj bi se veselili branja Biblije?

¹⁷ Psalmist je govoril o srečnem človeku, čigar »veselje [. . .] je v postavi GOSPODOVI in postavo njegovo premišljuje noč in dan«. (Psalm 1:2) Dnevno branje Biblije nam ne bi smelo biti dolžnost, temveč nekaj, česar se zares veselimo. Prijetno si ga denimo naredimo, če se vedno zavedamo vrednosti naučenega. Modri kralj Salomon je zapisal: »Blagor človeku, ki najde modrost [. . .]. Njene poti so prijetne poti, vse njene steze so mirne. Drevo življenja je tem, ki se je oprimejo, kdor se je drži, je srečen.« (Pregovori 3:13, 17, 18, SSP) Za pridobitev modrosti se je resnično vredno potruditi, saj so njene poti prijetne, mirne, srečne, končno pa tudi peljejo v življenje.

18. Kaj je poleg branja Biblije še treba in o čem bomo razpravljali v naslednjem članku?

¹⁸ Da, branje Biblije je koristno in prijetno. Ali pa je to dovolj? Člani cerkva tako imenovanega krščanstva berejo Biblijo že več stoletij »in se vedno učijo, pa ne morejo nikoli priti do spoznanja resnice«. (2. Timoteju 3:7, SSP) Da bi nam branje Biblije koristilo, moramo Biblijo brati z namenom, da pridobljeno znanje praktično uporabimo v lastnem življenju ter pri delu oznanjevanja in poučevanja. (Matevž 24:14; 28:19, 20) Za to pa so potrebni trud in dobre metode preučevanja. Tudi to slednje je lahko razveseljivo in nagrajujoče, kar bomo videli iz naslednjega članka.

[Podčrtna opomba]

Vprašanja za ponovitev

• Kateri nasvet za izraelske kralje velja tudi za današnje nadzornike in zakaj?

• Kdo so danes kakor »tujci« in »otročiči« in zakaj morajo vsak dan brati Biblijo?

• Kako nam »zvesti in preudarni suženj« praktično pomaga, da redno beremo Biblijo?

• Kako nam je lahko branje Biblije v resnično korist in veselje?

[Vprašanja]

Slika na strani [9]

Še posebej starešine morajo dnevno brati Biblijo

[Slika na strani 10]

Jezus je imel navado, da je sodeloval pri branju Svetega pisma v sinagogi