Preučevanje – nagrajujoče in razveseljujoče

»Če je iščeš kakor srebra [. . .] dosežeš spoznanje Božje.« (PREGOVORI 2:4, 5)

1. Kako nam je lahko branje za sprostitev v veliko zadovoljstvo?

MNOGI berejo le za zabavo. Če je gradivo dobro, je lahko branje zdrava sprostitev. Nekateri kristjani resnično uživajo, ko poleg tega, da redno berejo Biblijo po razporedu, še naključno prebirajo Psalme, Pregovore, evangelijske pripovedi ali druge dele Biblije. Veliko zadovoljstvo občutijo že ob sami lepoti jezika in misli. Drugi za sprostitev berejo Yearbook of Jehovah’s Witnesses, revijo Prebudite se!, življenjepise iz te revije ali natisnjeno zgodovinsko, zemljepisno in naravoslovno gradivo.

2., 3. a) Kako lahko globoke duhovne informacije primerjamo z močno hrano? b) Kaj zajema preučevanje?

² Priložnostno branje je lahko oblika razvedrila, toda za preučevanje je potreben miselni trud. Angleški filozof Francis Bacon je zapisal: »Nekatere knjige so za pokusiti, druge za pogoltniti, nekatere redke pa za prežvečiti in prebaviti.« Biblija nedvomno spada v zadnjo skupino. Apostol Pavel je napisal: »O tem [Kristusu, ki ga predpodablja kralj duhovnik Melhizedek] bi nam bilo mnogo govoriti, a je težko pojasniti, ker ste počasni postali na sluhu. [. . .] Popolnim pa se daje močna hrana, namreč njim, ki imajo po izkušnji vajene čute [ki si z rabo šolajo svojo zmožnost zaznavanja, NW], da razločujejo dobro in hudo.« (Hebrejcem 5:11, 14) Močno hrano moramo najprej prežvečiti in šele nato pogoltniti ter prebaviti. O globokih duhovnih informacijah je treba najprej premisliti in jih šele zatem sprejeti ter ohraniti.

³ V nekem slovarju je »preučevanje« definirano kot »dejanje oziroma proces usmerjanja misli na pridobivanje spoznanja ali razumevanja, na primer z branjem, raziskovanjem itd.« Torej ne zajema le tega, da gradivo površno preberemo in ob tem morda podčrtujemo besede. Preučevanje pomeni delati, misliti in zaznavati. To, da preučevanje zahteva trud, pa ne pomeni, da v njem ni mogoče uživati.

Narediti preučevanje prijetno

4. Kako je lahko po psalmistovih besedah preučevanje Božje Besede osvežilno in nagrajujoče?

⁴ Branje in preučevanje Božje Besede je lahko osvežujoče in poživljajoče. Psalmist je objavil: »Postava [Zakon, NW] GOSPODOVA je popolna, oživlja dušo; pričevanje [opomini, NW] GOSPODOVO zanesljivo, modrost daje nevednemu; zapovedi GOSPODOVE so prave,  razveseljujejo srce; povelje GOSPODOVO čisto, razsvetljuje oči.« (Psalm 19:7, 8) Jehovovi zakoni in opomini nam poživljajo dušo, krepijo naše duhovno zdravje, nam dajejo notranjo radost in razsvetljujejo naše oči, da z njimi jasno vidimo Jehovove čudovite namene. Kako je to prijetno!

5. Kako nam je preučevanje lahko v veliko zadovoljstvo?

⁵ Kadar lahko vidimo dobre rezultate svojega dela, navadno v njem uživamo. Preučevanje si torej naredimo prijetno tako, da nanovo pridobljeno znanje hitro udejanjimo. Jakob je zapisal: »Kdor [. . .] prav pogleda v popolno postavo, postavo svobode, in pri njej vztraja ter ne pozabi, kar sliši, ampak dejanski izvršuje to, ta bode blažen [srečen, NW] v dejanju svojem.« (Jakob 1:25) Ko naučeno takoj praktično uporabimo, nam to prinese veliko zadovoljstvo. Prav tako nas zelo osreči raziskovanje, pri katerem si prizadevamo najti odgovor na vprašanje, ki nam ga je nekdo postavil na oznanjevanju ali poučevanju.

Vzljubiti Božjo Besedo

6. Kako je pisec 119. psalma izrazil to, da mu je Jehovova beseda pri srcu?

⁶ Pisec 119. psalma, morda Ezekija, ko je bil še mlad princ, je v pesniškem jeziku izrazil, da mu je Jehovova beseda pri srcu. Rekel je: »Tvoji zakoni mi bodo pri srcu. Tvoje besede ne bom pozabil. Tudi tvoji opomini so mi pri srcu. [. . .] Tvoje zapovedi, ki jih ljubim, mi bodo pri srcu. Usmili se me, da bi lahko živel, kajti tvoj zakon mi je pri srcu. Hrepenel sem po tvoji rešitvi, o Jehova, in tvoj zakon mi je pri srcu.« (Psalm 119:16, 24, 47, 77, 174, NW)

7., 8. a) Kaj po nekem priročniku pomeni to, da je nekomu Božja Beseda »pri srcu«? b) Kako lahko pokažemo, da ljubimo Jehovovo Besedo? c) Kako se je Ezra pripravil, preden je pričel brati Jehovovo postavo?

⁷ Neki slovar Hebrejskih spisov razlaga besedno zvezo, ki je v 119. psalmu prevedena z ‚biti pri srcu‘, takole: »V 16. vrstici se rabi vzporedno z [glagoli], ki zaznamujejo veselje [. . .] in poglobljeno premišljevanje [. . .] V zaporedju si sledijo: veseli se, poglobljeno premišljuj, uživaj v [. . .] Ta kombinacija morda namiguje na to, da je namensko razmišljanje sredstvo, po katerem nekdo prične uživati v Jahvejevi besedi. [. . .] Njen pomen zajema čustveni element.« *

⁸ Jehovovo Besedo bi torej morali ljubiti iz srca, sedeža čustev. To, da se ob pravkar prebranih odlomkih nekoliko zadržimo, bi nam moralo biti v užitek. O globokih duhovnih mislih bi morali preudarjati, morale bi nas prevzeti in o njih bi morali poglobljeno premišljevati. Za to sta potrebna tih razmislek in molitev. Kakor Ezra moramo tudi mi pripraviti svoje srce za branje in preučevanje Božje Besede. O Ezru je zapisano: »Ezra je pripravil srce svoje, da bo preiskoval zakon GOSPODOV in ga izpolnjeval ter da bo učil v Izraelu postave in sodbe.« (Ezra 7:10) Upoštevajmo, da je Ezra pripravil svoje srce za troje: za preučevanje, osebno izpolnjevanje in poučevanje. Njegov zgled bi morali posnemati.

 Preučevanje kot dejanje čaščenja

9., 10. a) Kako se je psalmist ukvarjal z Jehovovo Besedo? b) Kaj pomeni hebrejski glagol, preveden z ‚ukvarjati se‘? c) Zakaj je pomembno, da na preučevanje Biblije gledamo kot na »dejanje čaščenja«?

⁹ Psalmist pove, da se je zanimal za Jehovove zakone, zapovedi in opomine. Takole je zapel: »S tvojimi ukazi se bom ukvarjal in pazil na tvoje poti. [. . .] Svoje dlani bom dvigal k tvojim zapovedim, ki jih ljubim, in se ukvarjal s tvojimi odredbami. Kako ljubim tvoj zakon! Ves dan se ukvarjam z njim. Postal sem razumnejši od vseh mojih učiteljev, ker se ukvarjam s tvojimi opomini.« (Psalm 119:15, 48, 97, 99, NW) Kaj vse pomeni ‚ukvarjati se‘ z Jehovovo Besedo?

¹⁰ Hebrejski glagol, ki je preveden z ‚ukvarjati se‘, pomeni tudi »poglobljeno premišljevati, preudarjati«, »v mislih obnavljati zadevo«. »Rabi se za tiho razmišljanje o Božjih delih [. . .] in Božji besedi.« (Theological Wordbook of the Old Testament) Glagolnik ‚ukvarjanje‘ obravnava »psalmistovo poglobljeno premišljevanje«, »njegovo ljubeče preučevanje« Božje postave kot »dejanje čaščenja«. Če na preučevanje Božje Besede gledamo kot na del našega čaščenja, nam je še pomembnejše. Zato bi ga morali opravljati vestno in ob pomoči molitve. Preučevanje je del našega čaščenja in preučujemo za to, da bi naše čaščenje izboljšali.

Kopati globlje po Božji Besedi

11. Kako Jehova odkriva svojemu ljudstvu globoke duhovne misli?

¹¹ Psalmist je s spoštljivim občudovanjem vzkliknil: »Kako velika so dela tvoja, GOSPOD, silno globoke so misli tvoje!« (Psalm 92:5) Apostol Pavel je podobno govoril o ‚globočinah Božjih‘, o globokih mislih, katere Jehova odkriva svojemu ljudstvu ‚po svojem duhu‘, ki deluje na razred zvestega in preudarnega sužnja. (1. Korinčanom 2:10; Matevž 24:45, NW) Razred sužnja vsem marljivo priskrbuje duhovno hrano: novim ‚mleko‘, »popolnim [zrelim, NW]« pa ‚močno hrano‘. (Hebrejcem 5:11–14)

12. Povejte en primer ‚globočin Božjih‘, ki jih je pojasnil razred sužnja.

¹² Za to, da bi doumeli takšne »globočine Božje«, je treba njegovo Besedo ob molitvi preučevati in o njej premišljati. Objavljeno je bilo na primer odlično gradivo o tem, kako je lahko Jehova hkrati pravičen in usmiljen. Z uveljavljanjem usmiljenja ne razvodenjuje pravice; Božje usmiljenje je pravzaprav izraz Njegove pravice, pa tudi ljubezni. Kadar Jehova sodi grešnika, najprej ugotovi, ali se ga je mogoče na temelju odkupne žrtve svojega Sina usmiliti. Če pa se grešnik ne kesa oziroma je uporen, Bog dopusti, da se pravica izvrši brez usmiljenja, saj bi bilo slednje neupravičeno. Jehova je v obeh primerih zvest svojim vzvišenim načelom. * (Rimljanom 3:21–26) ‚O globočina Božje modrosti!‘ (Rimljanom 11:33)

13. Kako naj bi pokazali, da cenimo ‚ogromno število‘ duhovnih resnic, ki so nam že odkrite?

¹³ Kakor psalmist smo navdušeni nad dejstvom, da nam Jehova pove mnogo svojih misli. David je zapisal: »Kako so mi dražestne misli tvoje, o Bog mogočni, kako ogromna so njih števila! Hotel bi jih našteti, a več jih je od peska.« (Psalm 139:17, 18) Čeprav naše današnje znanje predstavlja le delček neštetih misli, ki jih bo Jehova odkrival skozi vso večnost, močno cenimo ‚ogromno število‘ dragocenih duhovnih resnic, ki nam jih je že odkril, in še globlje kopljemo po množini oziroma vsebini Božje Besede. (Psalm 119:160, podčrtna opomba v NW)

 Potrebni so trud in učinkoviti pripomočki

14. Kako je v Pregovorih 2:1–6 poudarjeno, da se je treba pri preučevanju Božje Besede truditi?

¹⁴ Za poglobljeno preučevanje Biblije je potreben trud. To dejstvo nam postane zelo jasno, če pazljivo preberemo Pregovori 2:1–6. Pri tem bodite pozorni na glagole, ki izražajo dejavnost in s katerimi je modri kralj Salomon še poudaril trud, ki je potreben za pridobitev Božjega spoznanja, modrosti in sprevidevnosti. Pisal je: »Sin moj, ako sprejmeš besede moje in pri sebi shraniš zapovedi moje, tako da nagneš uho svoje k modrosti in srce obrneš k razumnosti; če zakličeš previdnost in do umnosti [sprevidevnosti, NW] zaženeš svoj glas, če je iščeš kakor srebra in jo zasleduješ kakor skrite zaklade: tedaj boš razumel strah GOSPODOV in dosežeš spoznanje Božje. Kajti GOSPOD daje modrost, iz njegovih ust prihaja spoznanje in razumnost [sprevidevnost, NW].« (Poudarili mi.) Nagrajujoče preučevanje torej zahteva raziskovanje, kopanje, kakor da bi iskali skriti zaklad.

15. Katera biblijska ponazoritev poudarja, da so potrebne dobre preučevalne metode?

¹⁵ Za duhovno krepilno preučevanje so potrebne tudi dobre preučevalne metode. Salomon je napisal: »Kadar se železo skrha in ostrine kdo ne nabrusi, tedaj mora človek bolj napenjati svojo moč.« (Propovednik 10:10) Če kdo dela s topim rezilom ali če z rezilom ni spreten, bo zapravljal svojo moč in delo površno opravil. Podobno imamo lahko od časa, ki ga namenimo preučevanju, zelo različne koristi, odvisno pač od naših preučevalnih metod. V Vodiču za Teokratično službo usposabljanja, v 7. nalogi, lahko najdemo odlične praktične predloge za to, kako lahko svoje preučevanje izboljšamo. *

16. Kateri praktični predlogi nam lahko pomagajo pri poglobljenem preučevanju?

¹⁶ Preden rokodelec prične delati, položi predse vsa orodja, ki jih bo potreboval. Ko se podobno lotimo preučevanja, bi morali najprej iz osebne knjižnice izbrati preučevalne pripomočke, ki jih bomo potrebovali. Če mislimo na to, da je preučevanje delo, za katero je potreben miselni trud, je tudi dobro, da izberemo primeren položaj. Če želimo ostati umsko budni, bo morda boljše, če bomo sedeli na stolu pri mizi, kakor pa ležali v postelji ali sedeli v udobnem naslanjaču. Po daljši miselni zbranosti bo morda dobro, da se malo pretegnemo ali odidemo ven na svež zrak.

17., 18. Povejte nekaj primerov, kako uporabljati odlične preučevalne pripomočke, ki so vam na voljo.

¹⁷ Na razpolago imamo veliko edinstvenih preučevalnih pripomočkov. Najpomembnejši med njimi je biblijski prevod New World Translation, ki ga je sedaj mogoče v celoti ali delno dobiti v 37 jezikih. Standardna izdaja New World Translation je opremljena z navzkrižnimi navedenkami in s »Table of the Books of the Bible« (Seznamom biblijskih knjig), kjer so zapisani ime pisca, kraj, kjer se je knjigo pisalo, in obdobje, ki ga knjiga zajema. Vsebuje tudi kazalo biblijskih besed, dodatek in zemljevide. V nekaterih jezikih je ta Biblija natisnjena v večjem formatu in jo poznajo pod imenom Reference Bible. Zajema vse, kar smo omenili prej, in še mnogo več, med drugim tudi obširne podčrtne opombe, ki so zbrane v kazalu. Ali se povsem okoriščate tega, kar je na razpolago v vašem jeziku, da bi laže kopali globlje po Božji Besedi?

¹⁸ Drug neprecenljivi preučevalni pripomoček je biblijska enciklopedija v dveh delih Insight on the Scriptures. Če jo imate v jeziku, ki ga razumete, bi pri preučevanju morala biti vaš stalni spremljevalec. V njej boste našli dodatne informacije o večini biblijskih tem. Podobno koristno orodje je knjiga »Vse Sveto pismo  je navdihnjeno od Boga in koristno«. Ko pričnete brati novo biblijsko knjigo, je dobro, da pregledate ustrezno študijo v knjigi »Vse sveto pismo«, da bi se seznanili z zemljepisnim in zgodovinskim ozadjem, ter da pregledate tudi povzetek vsebine biblijske knjige in to, kakšne vrednosti je knjiga za nas. Nedavno se je mnogim preučevalnim pripomočkom v natisnjeni obliki pridružil še računalniški, Watchtower Library, ki je sedaj na razpolago v devetih jezikih.

19. a) Zakaj nas Jehova oskrbuje z odličnimi pripomočki za preučevanje Biblije? b) Kaj je potrebno za ustrezno branje Biblije in preučevanje?

¹⁹ Jehova nas je z vsemi temi pripomočki oskrbel po ‚zvestem in preudarnem sužnju‘ (NW), saj želi, da bi njegovi služabniki na zemlji ‚iskali in dosegli Božje spoznanje‘. (Pregovori 2:4, 5) Dobre preučevalne navade nam omogočijo, da Jehova bolje spoznamo in se z njim še bolj zbližamo. (Psalm 63:1–8) Preučevanje resda pomeni delo, vendar je to delo, ki razveseljuje in nagrajuje. Obenem pa je zanj potreben čas, zato verjetno razmišljate: ‚Kje lahko najdem čas, da bi se ustrezno posvetil branju Biblije in osebnemu preučevanju?‘ Ta vidik bomo pregledovali v zadnjem članku iz te serije.

[Podčrtna opomba]

Vprašanja za ponovitev

• Kaj lahko naredimo, da nam bo osebno preučevanje postalo osvežujoče in nagrajujoče?

• Kako nam je lahko kakor psalmistu Jehovova Beseda »pri srcu« in kako se lahko z njo ‚ukvarjamo‘?

• Kako Pregovori 2:1–6 pokažejo, da je za preučevanje Božje Besede potreben trud?

• S katerimi odličnimi preučevalnimi pripomočki nas Jehova oskrbuje?

[Vprašanja]

[Slika na strani 14]

Tiho razmišljanje in molitev nam pomagata razvijati ljubezen do Božje Besede

[Slike na strani 17]

Ali se povsem okoriščate preučevalnih pripomočkov, ki so vam na razpolago, in tako še globlje kopljete po Božji Besedi?