Ali je sveti duh postal moj osebni pomočnik?

TEOLOGI, in da ne govorimo o večini ljudi, imajo ničkoliko zamisli o identiteti Božjega svetega duha. Vendar taka negotovost ni potrebna. Biblija jasno razlaga, kaj je sveti duh. Ni oseba, kakor trdijo nekateri, temveč močna dejavna sila, s katero Bog izvršuje svojo voljo. (Psalm 104:30, NW; Dejanja 2:33; 4:31; 2. Petrov 1:21)

Ker je sveti duh tako tesno povezan z dovrševanjem Božjih namenov, bi si morali želeti, da bi bilo naše življenje v soglasju z njim. Želeti bi si morali, da bi bil naš osebni pomočnik.

Zakaj potrebujemo pomočnika?

Jezus je v pričakovanju svojega odhoda z zemlje svojim učencem zagotovil: »Jaz bom prosil Očeta, in drugega Tolažnika [pomočnika, NW] vam dá, da ostane z vami vekomaj.« Ter zopet: »Ali jaz vam pravim resnico: Bolje vam je, da jaz odidem. Zakaj, če ne odidem, ne pride Tolažnik [pomočnik, NW] k vam; če pa odidem, ga pošljem k vam.« (Janez 14:16, 17; 16:7)

Jezus je učencem dal pomembno nalogo, ko jim je naročil: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Matevž 28:19, 20) Nikakor lahka naloga, saj naj bi jo opravljali ob nasprotovanju. (Matevž 10:22, 23)

Nasprotovanje od zunaj naj bi spremljalo še nekoliko trenja znotraj občine. »Prosim vas pa, bratje,« je okrog leta 56 n. š. pisal Pavel kristjanom v Rimu, »da gledate na tiste, ki delajo razpore in pohujšanja proti nauku, ki ste se ga vi naučili, in ogibajte se jih.« (Rimljanom 16:17, 18) Razmere naj bi se po smrti apostolov še poslabšale. Pavel je svaril: »Jaz vem, da pridejo po odhodu mojem med vas grabljivi volkovi, ki ne bodo prizanašali čredi; in izmed vas samih vstanejo možje, ki bodo govorili popačene nauke, da bi potegnili učence za seboj.« (Dejanja 20:29, 30)

Za to, da bi se uprli tem oviram, so potrebovali Božjo pomoč. In priskrbel jo je po Jezusu. Po vstajenju, ob binkoštih leta 33 n. š., se je kakih 120 sledilcev ‚vseh napolnilo svetega Duha‘. (Dejanja 1:15; 2:4)

Učenci so uvideli, da je ob tej priložnosti izliti sveti duh ta pomoč, ki jo je obljubil Jezus. Sedaj so nedvomno bolje razumeli identifikacijo, ki jo je povedal Jezus: »Tolažnik pa, sveti Duh, ki ga pošlje Oče v imenu mojem, on vas bo vse učil in vas spominjal vsega, kar sem vam povedal.« (Janez 14:26, poudarili mi.) Imenoval ga je tudi ‚Tolažnik, Duh resnice‘. (Janez 15:26)

Kako je duh pomočnik?

Duh je služil kot pomočnik na več načinov. Kot prvo je Jezus obljubil, da bo ta učencem priklical v um stvari, ki jim jih je Jezus govoril. S tem ni mislil le tega, da jim bo duh pomagal spomniti se besed. Pomagal jim bo tudi razumeti globlji smisel in pomen tega, kar jih je Jezus učil. (Janez 16:12–14) Duh bo  skratka vodil učence k boljšemu razumevanju resnice. Apostol Pavel je kasneje pisal: »Nam pa je to Bog razodel po Duhu svojem; kajti Duh vse preiskuje, tudi globočine Božje.« (1. Korinčanom 2:10) Za to, da bi Jezusovi maziljeni sledilci drugim prenesli točno spoznanje, so morali imeti dobro utemeljeno svoje lastno razumevanje.

Kot drugo je Jezus svoje sledilce učil moliti in to delati pogosto. Če pa kdaj ne bi točno vedeli, za kaj naj molijo, se bo lahko zanje zavzemal duh oziroma jim pomagal. »Enako [. . .] pomaga tudi Duh našim slabostim. Kajti česa naj prosimo, kakor je treba, ne vemo; temuč Duh sam prosi za nas z neizrečnimi vzdihi.« (Rimljanom 8:26)

Duh bo kot tretje pomagal Jezusovim učencem pri javnem zagovarjanju resnice. Jezus jih je opozoril: »Izročali vas bodo sodiščem in po shodnicah svojih vas bodo bičali. Popeljejo vas pa tudi pred vladarje in kralje zaradi mene, njim in narodom v pričevanje. Kadar vas pa izročé oblasti, ne skrbite, kako in kaj bi govorili, kajti dano vam bo tisto uro, kaj naj govorite. Niste namreč vi, ki govorite, ampak Duh Očeta vašega je, ki govori v vas.« (Matevž 10:17–20)

Sveti duh bo tudi pomagal razpoznati krščansko občino in navajal njene člane k modrim osebnim odločitvam. Pogovorimo se natančneje o teh dveh vidikih te teme in poglejmo, kaj to pomeni za nas danes.

Služi kot razpoznavno znamenje

Judje so stoletja služili pod mojzesovsko postavo kot Božje izbrano ljudstvo. Ker so zavrnili Jezusa kot Mesija, je ta napovedal, da bodo sami v kratkem zavrnjeni: »Ali niste nikoli brali v pismu: ‚Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, ta je postal glava voglu; od Gospoda se je to zgodilo, in čudno je v očeh naših‘. Zato vam pravim, da se vam odvzame kraljestvo Božje in bo dano narodu, ki prinaša njegove sadove.« (Matevž 21:42, 43) Ko je bila ob binkoštih leta 33 n. š. ustanovljena krščanska občina, so Kristusovi sledilci postali ‚narod, ki prinaša njegove sadove‘. Ta občina je bila odtlej kanal, po katerem Bog komunicira. Da bi ljudje lahko uvideli ta prenos Božje naklonjenosti, je Bog priskrbel nezmotljivo razpoznavno znamenje.

Na binkošti je sveti duh usposobil učence, da so govorili v jezikih, katerih se niso nikoli učili, zaradi česar so se opazovalci čudili in spraševali: »Kako mi slišimo vsak svoj jezik, ki smo se v njem rodili?« (Dejanja 2:7, 8) Sposobnost govorjenja v neznanih jezikih in to, da se je »veliko čudežev in znamenj [. . .] godilo po apostolih«, je kakih tri tisoč ljudi navedlo, da so priznali, da je resnično deloval Božji duh. (Dejanja 2:41, 43)

Kristusovi sledilci so bili jasno razpoznavni kot Božji služabniki tudi po tem, da so rojevali »sad Duha«: ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrotljivost, vero, krotkost, samoobvladanje. (Galatom 5:22, 23) Ljubezen je pravzaprav močno identificirala pravo krščansko občino. Jezus je napovedal: »V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.« (Janez 13:34, 35)

Člani zgodnje krščanske občine so sprejeli vodstvo Božjega svetega duha in se okoristili pomoči, ki jim jo je ta ponujal. Čeprav se današnji kristjani zavedajo, da Bog sedaj ne obuja mrtvih in ne dela čudežev kot v prvem stoletju, dovolijo, da jih sadovi Božjega duha delajo razpoznavne kot prave učence Jezusa Kristusa. (1. Korinčanom 13:8)

Pomočnik pri osebnih odločitvah

Biblija je sad svetega duha. Kadar se torej pustimo prepričevati Bibliji, je tako, kot bi nas poučeval sveti duh. (2. Timoteju 3:16, 17) Lahko nam pomaga, da se modro odločamo. Toda ali to dovolimo?

 Kaj pa glede naše izbire zaposlitve oziroma delovnega mesta? Sveti duh nas bo usposobil, da bomo na predvideno službo gledali z Jehovovega gledišča. Naše delovno mesto se mora skladati z biblijskimi načeli ter naj bi nam po možnosti pomagalo hoditi za teokratičnimi cilji. Plača oziroma pomembnost in prestiž, ki so povezani z neko službo, v resnici niso najbolj važni. Pomembnejše je, ali si po njej lahko priskrbimo nujno potrebne življenjske stvari ter imamo dovolj časa in možnosti, da izpolnjujemo svoje krščanske obveznosti.

Želja, da bi uživali v življenju, je normalna in primerna. (Propovednik 2:24; 11:9) Uravnovešen kristjan zato morda ima kako sprostitev za osvežilo in v veselje. Toda izbrati bi si morali sprostitev, ki odseva sadove duha, in ne take, ki jo zaznamujejo »dela mesa«. Pavel pojasnjuje: »Očitna so pa dela mesa, katera so: prešeštvo, nečistost, pohotnost, malikovalstvo čarodejstvo, sovraštvo, prepiri, zavist, maščevanje, svade, razprtije, razkolništva, nevoščljivosti, ubojstva, pijanstvo, požrešnost in kar je temu podobnega.« Ogibati bi se morali tudi tega, da bi ‚iskali prazno slavo, dražili drug drugega, bili drug drugemu nevoščljivi‘. (Galatom 5:16–26)

Podobno je pri izbiri prijateljev. Modro jih je izbirati glede na duhovnost, ne po zunanjosti oziroma imetju. Mož David je bil očitno Božji prijatelj, kajti Bog ga je opisal kot »moža po [njegovem] srcu«. (Dejanja 13:22) Bog ga je izbral za Izraelovega kralja, ne ozirajoč se po zunanjem videzu, temveč po načelu: »Ne gledam, kar gleda človek. Človek namreč gleda, kar je pred očmi, GOSPOD pa gleda v srce.« (1. Samuelova 16:7)

Na tisoče prijateljstev se je že zrahljalo, ker so temeljila na zunanjem videzu oziroma imetju. Prijateljstva, katerih temelj je negotovo bogastvo, se lahko naenkrat končajo. (Pregovori 14:20) Z duhom navdihnjena Božja Beseda nam svetuje, naj si pri izbiri prijateljev izbiramo take, ki nam lahko pomagajo služiti Jehovu. Dopoveduje nam, naj se bolj kot na sprejemanje osredinimo na dajanje, ker slednje prinaša večje veselje. (Dejanja 20:35) Med najbolj dragocenimi rečmi, ki jih lahko damo svojim prijateljem, sta čas in naklonjenost.

Biblija tudi priskrbuje z duhom navdihnjene nasvete kristjanu, ki išče zakonskega partnerja. Nekako pravi: ‚Glej preko obraza in postave. Glej noge.‘ Noge? Da, v tem pomenu: Ali jih posameznik uporablja, da opravlja Jehovovo delo oznanjevanja dobre novice in ali so torej, kakor bi rekli, lepe v Njegovih očeh? Ali so obute s sporočilom resnice in dobre novice miru? Beremo: »Kako lepe so na gorah noge blagovestnika, ki proglaša mir, oznanja blagovest o dobrem, proglaša zveličanje, ki govori Sionu: Bog tvoj kraljuje!« (Izaija 52:7; Efežanom 6:15)

Ker živimo v ‚nevarnih časih‘, pri izpolnjevanju Božje volje potrebujemo pomoč. (2. Timoteju 3:1) Pomočnik, Božji sveti duh, je močno podpiral delo kristjanov v prvem stoletju in bil tudi njihov osebni pomočnik. Marljivo preučevanje Božje Besede, sadu svetega duha, je najpomembnejši način, s katerim lahko sveti duh postane tudi naš osebni pomočnik. Ali nam je?

 [Slika čez celo 23. stran]